Študijska izmenjava: Ko želja premaga strah

“Zagotovo take izkušnje s študijem, kot sem jo doživel na Portugalskem, v Sloveniji ne bi izkusil,” je prepričan Juš Škraban, ki je magistriral iz socialne in kulturne psihiatrije na medicinski fakulteti v portugalskem mestu Coimbra. Za magisterij se je odločil, potem ko je imel za sabo pozitivno izkušnjo študijske izmenjave v Lizboni kot Erasmusov študent tretjega letnika etnologije in kulturne antropologije na ljubljanski filozofski fakulteti. Takrat je v Lizboni usvojil portugalski jezik in zato tudi ni bilo nobenih jezikovnih ovir, da po končani diplomi nadaljuje z magisterijem 200 kilometrov stran od glavnega portugalskega mesta v Coimbri. K vpisu v Coimbro ga je spodbudilo dejstvo, da takega magistrskega študija na tem področju pri nas ni. Po povratku v Slovenijo so mu, potem ko je v ENIC-NARIC centru pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport vložil vlogo za vrednotenje izobraževanja v tujini, priznali drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja, doseženega v tujini.
Škraban je za magistrsko nalogo raziskoval vsakdanje življenje po prvi psihotični epizodi. V ta namen je opravil etnografsko študijo, ko je nekaj časa preživljal s tovrstnimi ljudmi v bolnici in pri njih doma. V njegovem primeru se je študijska pot v tujini izkazala kot primer dobre prakse, saj lahko zdaj na domačih tleh znanje s pridom unovčuje pri svojem delu, in sicer v projektu Slišanje glasov.

Zaradi varnostnega stanja v tujini so se premislili

Univerza na Primorskem (UP) postreže s podatkom, da se je za študijsko izmenjavo preko programa Erasmus+ v minulem šolskem letu odločilo 75 študentov, kar predstavlja odstotek in pol študentov primorske univerze. Na novogoriški univerzi (UNG) je takih študentov bilo 15, v povprečju pa se trije odstotki njihovih študentov odločijo za izmenjavo. Z Univerze v Mariboru (UM) pa sporočajo, da se na študijsko izmenjavo odpravi približno 300 študentov letno ali dva odstotka študentov te univerze. V lanskem študijskem letu se je za ta korak odločilo 295 študentov. Ob tem dodajajo, da so v študijskem letu 2015/2016 zabeležili precejšen padec mobilnosti odhodnih študentov na študij v tujino, ki je predvsem posledica velikega števila odpovedi prijavljenih mobilnosti študentov. Na podlagi ankete, opravljene med temi študenti, so bili prevladujoči razlogi za odpoved: varnostno stanje v tujini, finančni razlogi in izguba statusa študenta. Padec mobilnosti za študij v letu 2015/2016 je bil glede na leto 2014/2015 kar 22-odstoten. Da bi povečali mobilnosti v tujini, so že konec leta 2016 organizirali številne promocijske dogodke na fakultetah UM in na ravni celotne UM. Iz evidence ljubljanske in mariborske univerze pa še izhaja, da največ študentov odhaja na študijsko izmenjavo na področjih ekonomije, poslovnih ved, medicine in prava.

Glavni akter je študent

Za redni študij v tujini se je odločila tudi Barbara Sečko. Kot pravi, je izbrala Švedsko, ker tamkajšnji izobraževalni sistem velja za enega najkvalitetnejših. Trenutno obiskuje prvi letnik na podiplomskem programu v Stockholmu, imenovan Management Studies. Izbira tovrstnega študija je zanjo pomenila še dodaten izziv, saj je diplomirala iz pedagogike in andragogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Da se je sploh lahko uspešno vpisala, je morala skozi sito izpitov. Po polovici leta bivanja v tujini opaža občutno razliko med študijem pri nas in v tujini. “Imamo manj predavanj in več seminarjev, kjer smo študentje glavni akterji. Profesor pa je pogosto samo v stranski vlogi, na voljo, da nam pomaga razvozlati stvari, ki jih sami ne razumemo, potem ko smo prebrali literaturo. Razlika je še v tem, da imamo tukaj približno vsak mesec nov predmet. Kar po mojem mnenju omogoča kvalitetnejši študij, saj se študent v tistem obdobju posveti samo enemu predmetu, se lahko poglobi v snov in bolj učinkovito nadgrajuje svoje znanje.”

Jamranja ne tolerirajo

Razlika je tudi v študentih. “Švedski študenti se mi zdijo predvsem bolj mirni in samozavestni. Medtem ko zadnjih nekaj let opažam pri mladih v Sloveniji vse več anksioznosti in strahu pred prihodnostjo, so mladi na Švedskem manj zaskrbljeni glede tega. Ni jih strah, ali bodo po študiju dobili službo ali ne. Pogosto namreč že v času študija delajo v podjetjih in pridobivajo poznanstva ter delovne izkušnje,” razlaga Sečkova, ki izpostavi še nekatere karakterne razlike. “Ker je za Švede značilen individualizem, ni presenetljivo, da so študentje fokusirani na sebe in ne toliko na druge, kot je to v Sloveniji. Tudi jamranja ne tolerirajo, ne premlevajo toliko o problemih, temveč so usmerjeni v prihodnost. Vse to se pozna v načinu razmišljanja in pri tem, kako pristopijo k študiju in delu. Delajo z večjim tempom, so zelo zagnani, odločni in aktivni.” Te razlike pa so se začele odražati tudi pri njej. Po njenih besedah, ker so njeni sošolci zelo ambiciozni in tekmovalni, je tudi sama postala bolj odločna in prepričana sama vase, bolj samozavestna. Obenem je tudi bolj spoznala samo sebe in svoje vrednote - kaj je res tisto, kar ji v življenju največ pomeni.
Študentom so na voljo slovenske štipendije za študij v tujini. Kot razloži Anja Kutnjak, svetovalka za študij v tujini iz zavoda Študentska svetovalnica, študentje lahko kandidirajo za štipendijo Ad futura, Zoisovo štipendijo, državno štipendijo. Na razpise za financiranje študija v tujini se lahko prijavijo pri Ministrstvu za izobraževanje, šolstvo in šport, Mestni občini Ljubljana, Pomurski izobraževalni fundaciji, Rotary klubu Ljubljana, Artservisu, pri Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije, lahko pa tudi na razpise za kadrovske štipendije.

Mladi na Švedskem brez težav dobijo zaposlitev

Štipendija za študij v tujini je vsebovala določene pogoje, za katere pa se Sečkova ni želela obvezati. “Zame najbolj odbijajoč kriterij je bil, da če študent po končanem študiju v tujini ne bi dobil zaposlitve v Sloveniji, bi se moral samozaposliti v Sloveniji, v nasprotnem primeru pa vrniti prejeto vsoto denarja.” Sogovornici se zdi problematičen tudi pogoj, ki ga ima večina razpisov - da se v času štipendiranja ne smeš zaposliti. “Švedska ne pozna študentskega dela in se vsa dela opravljajo po redni pogodbi o zaposlitvi. To pomeni, da se v času prejemanja štipendije tukaj ne smeš zaposliti niti za priložnostno delo. Študentje pa si želimo čimprejšnjega stika s podjetji in pridobivanja delovnih izkušenj, zato je takšen pogoj zelo neugoden. In po izkušnjah prijateljev in sošolcev opažam, da so švedska podjetja odprta za mladi kader. Mladi brez težav dobijo zaposlitev in si potem lahko privoščijo nakup stanovanja. Za večino slovenskih študentov je nepredstavljivo, da bi si pred 25. rojstnim dnem kupili stanovanje,” še oriše dejstvo sogovornica in kot primer slabe prakse izpostavi, da je včasih lahko štipendija s takimi pogoji en korak naprej in dva koraka nazaj. “Super, da dobiš denar, vendar žal to pogosto ni dovolj za pokritje stroškov, hkrati pa se ne smeš zaposliti.”
Študij v tujini da ali ne? Sečkova izstreli kot iz topa: “Definitivno za. Sama še pred nekaj leti nisem čutila želje po tujini oziroma je bil strah večji od želje. Ko sem lani prišla na spoznavni dan na univerzo v Stockholmu, me je prešinila misel, vau, kaj vse bi zamudila v svojem življenju, če se ne bi odločila za ta korak. Šele ko stopimo iz utečenih okvirov, lahko pridobimo neko novo perspektivo, nov pogled na sebe in na svet okoli nas,” strne Barbara Sečko.