Janez Kovačič
Pred nekaj dnevi so delnice koncerna Volkswagen (VW) dosegle najvišjo vrednost po maju 2015, tik preden je izbruhnila afera dieselgate. Po nekaterih napovedih so k tolikšnemu dvigu najbolj pripomogli ameriški mali vlagatelji. Ti naj bi bili navdušeni nad tistim, kar so pri VW napovedali na energetskem dnevu (Power Day), kjer so ponovno potrdili usmerjenost v elektrifikacijo, pri čemer naj bi kmalu dosegli bistveno manjše stroške pri izdelavi baterij za električne avtomobile.
VW tudi v Severni Ameriki in na Kitajskem
VW bo javno omrežje za hitro polnjenje EBV vzpostavil tudi v ZDA oziroma Severni Ameriki in na Kitajskem. V Severni Ameriki naj bi že do konca leta postavili okoli 3500 točk, mest za hitro polnjenje, na Kitajskem pa naj bi v okviru mešanega podjetja CAMS do leta 2025 zgradili kar 17 tisoč takih točk.
VW nedvomno želi postati vodilno avtomobilsko ime na tem področju. Ker je že precej časa znano, da hitrejše prodaje in razširjenosti električnih baterijskih vozil (EBV) ne bo brez večjega dosega in nižje cene baterijskega sklopa kot bistva EBV, koncern do leta 2030 napoveduje gradnjo kar šestih tovarn baterijskih celic (gigatovarn). S tem si bo zagotovil zanesljivost dobave baterij, saj je ta sedaj pretežno v kitajskih rokah, po drugi strani pa bo imel možnost zmanjšanja stroškov. Nove tovarne naj bi v končni fazi proizvedle za 240 gigavatnih ur električne energije. Prvi dve tovarni WV gradi na Švedskem in v Nemčiji, za preostale štiri so (menda) predvidene lokacije tudi v nekaterih srednje- in vzhodnoevropskih državah.
Ob tem si pri VW veliko obetajo tudi od t. i. nove enotne celice. Uvajati jo bodo začeli leta 2023, do leta 2030 pa naj bi jo vgrajevali v 80 odstotkov koncernskih EBV, torej tudi v audije, škode, seate, porscheje ... Tisto, kar je ob tem povedal Thomas Schmall, direktor poslovnega področja tehnike pri VW, je očitno naredilo velik vtis na ameriške male vlagatelje: z vsem tem naj bi VW stroške izdelave baterij v vstopnem segmentu EBV zmanjšal za do 50 odstotkov, v volumenskem segmentu pa za do 30. »Stroški za baterijske sisteme bodo z vsem tem v povprečju upadli na precej manj kot 100 evrov na kilovatno uro. Tako bo e-mobilnost postala množična in dokončno dostopna,« je bil prepričan Schmall.
Seveda pri VW dobro vedo, da obširne ofenzive EBV ne prinaša le znižanje cen zanje in povečanje dosega, pač pa tudi ustrezna infrastruktura polnjenja. Ta utegne biti veliko večji problem, saj so v tem pogledu avtomobilske tovarne predvsem ali zgolj partnerji. VW ima v tem pogledu zelo jasen načrt: do leta 2025 naj bi skupaj s partnerji upravljal približno 18 tisoč javnih polnilnih mest v Evropi. To zajema okrog tretjino skupnih potreb stare celine ali petkrat več, kot je sedaj polnilnih mest. Skupaj z naftnim podjetjem BP naj bi zgradili 8000 mest za hitro polnjenje, pri čemer bodo na 4000 bencinskih servisih BP in Arala na voljo polnilnice z močjo 150 kW. Prav je povedati, da bodo te polnilnice predvsem v Nemčiji in Veliki Britaniji. V Španiji bo partner Iberdrolo, v Italiji bodo sodelovali z Enelom ... Slovenije ni zaslediti v teh načrtih. Za izvedbo tega projekta bo VW do leta 2025. namenil približno 400 milijonov evrov, veliko naj bi dodali našteti partnerji. To pa dokazuje, da brez obsežne pomoči držav, posebno tam, kjer avtomobilske tovarne in konkretno VW nimajo posebnega interesa, ne bo šlo.
