Bančni šefi, ki zaslužijo največ

Ne vemo, ali je 14. novembra lani ob začetku kotacije delnic na (Ljubljanski) borzi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak tako močno potegnil vrvico na zvoncu, da se je ta celo pretrgala, ker je že vedel, da se mu letos obeta višja plača. Vsekakor pa je s tem dejanjem, ko je državno lastništvo v NLB upadlo na 35 odstotkov, za največjo slovensko banko padel tako imenovani Lahovnikov zakon, ki navzgor omejuje plače vodilnih v državnih podjetjih.

V Novi KBM upravi triinpolkrat toliko kot upravi NLB

Če pogledamo lanske podatke za Novo KBM, ki je v lasti ameriškega sklada Apollo in EBRD, vidimo, da je njihova štiričlanska uprava (do konca marca lani je bila petčlanska), ki jo trenutno sestavljajo John Denhof, Jon Locke, Matej Falatov in Sabina Župec Krajnc, lani prejela 2,57 milijona evrov bruto in še 300 tisoč bruto odpravnine. To je očitno dobil Josef Gröblacher, ki se je od uprave poslovil oktobra, že marca pa Robert Senica, ki ga je zamenjal Falatov. Senica je ostal svetovalec Apolla.
Posamezni član uprave Nove KBM je tako v lanskem letu prejel 574 tisoč evrov bruto prejemkov, vključujoč tudi nagrade, potne stroške, dnevnice ... Še primerjava velikosti - NLB ima na ravni skupine 12,2 milijarde evrov bilančne vsote, Nova KBM s slabimi 1500 zaposlenimi pet milijard evrov. Plače vodilnih v NLB so tako precej bolj primerljive s tistimi v Abanki, ki je ta hip še v državni lasti in za katero srbska AIK banka, ameriški sklad Apollo in madžarska OTP v prodajnem postopku banke bijejo hud boj. Abanka ima po pripojitvi Banke Celje zdaj 3,7 milijarde evrov bilančne vsote in nekaj nad 1000 zaposlenih. Imajo "le" tričlansko upravo, ki jo sestavljajo Jože Lenič, Matej Golob Matzele in Matevž Slapničar, vsak od njih pa ima letno okoli 180 tisoč evrov bruto prejemkov. Podobno visoke plače so tudi v upravnem odboru SKB banke (gre za enotirni sistem upravljanja, kjer ni nadzornega sveta), ki je trenutno še v lasti francoske Societe Generale, s prejemkom 676 tisoč pa je odstopal Francois Turcot, saj je za razliko od Vojke Ravbar in glavnega izvršnega direktorja Andreja Gardelle predlani prejel visoke variabilne in odložene prejemke, medtem ko v SKB banki za lani še niso objavili letnega poročila, v katerem so zapisani podatki o prejemkih uprave.

Krka krepko nad NLB, tudi izgubarsko Gorenje

Podobno lastništvo kot v NLB ima država tudi v naši farmacevtski družbi Krka. S to razliko, da Krka na ravni skupine zaposluje skoraj dvakrat več ljudi kot NLB, je pa imela lani navkljub rekordnim rezultatom nekaj manj čistega dobička - Krka 174 milijonov evrov in NLB 204 milijone evrov. So pa bili stroški Krkine uprave predlani - za lani še niso objavili letnega poročila - 2,92 milijona evrov bruto, pri čemer je delavska direktorica Milena Kastelic prejela 217 evrskih tisočakov, člani uprave David Bratož 552, Vinko Zupančič 561 in Aleš Rotar 666 tisoč evrov, predsednik uprave Jože Colarič pa celo 924 tisoč evrov bruto prejemkov. To je gotovo ena najvišjih plač v Sloveniji, če ne najvišja, pri čemer Colarič rad pove, da so plače v Krki primerljivih tujih podjetjih, tudi na Madžarskem, dva- do trikrat višje.