Tomaž Ranc
Obiska kitajske delegacije v Mežici zagotovo ne bi bilo, če ne bi bilo vaše uspešne poslovne zgodbe s podjetjem v mestu Xuzhou. Kako ste zavili tja?
"Mi smo v mestu Xuzhou od leta 2011. Takrat smo iskali primerne lokacije med Šanghajem in Pekingom, ki so tudi logistično privlačne. V največja in najbolj razvita mesta nismo želeli, ker je bilo tam težje dobiti primerne delavce. Obiskali smo več industrijskih con in prišli do Xuzhouja. Mesto je takrat imelo kakih 1,8 milijona prebivalcev in posledično dovolj zaledja za zaposlovanje, ne pa še toliko industrije, sploh za žensko delovno silo, ki nas je zanimala, in začeli smo postavljati proizvodnjo."
Zakaj imate več žensk?
"Kabelska konfekcija je proizvodnja, podobna tekstilni industriji, kjer je potrebnih več ročnih spretnosti. Na razrezu kablov in žic in drugih operacijah, kot so CNC-stroji, sicer delajo večinoma moški, medtem ko so pri delih, kot je sestavljanje kabelskih snopov v vezje, večinoma bolj spretne ženske. V tem mestu smo našli primerno halo in komunikacijo z industrijsko cono, v zadnjih letih pa smo se ob sedanjem direktorju Boštjanu Šlajkovcu začeli vse bolj povezovati tudi z mestom in občino. Smo tuj investitor, ki je pred kratkim prejel certifikat visokotehnološkega podjetja, saj smo z več kot desetimi patenti v njihovih očeh zrasli kot zanimiv partner, sploh ker prihajamo iz Evrope ali še manjše Slovenije. Ko smo se s predstavniki mesta pogovarjali, kje je Slovenija in podobno, so povedali, da so pobrateni s 25 mesti po svetu, in nas vprašali, ali nas zanima, da bi se pobratili tudi s katerim našim mestom. Ker imamo v Sloveniji podjetja v Tržiču, Semiču in Mežici, smo se pozanimali in Mežica je hitro pokazala zanimanje, zato smo jih tudi povezali. Nato sta politične pogovore prevzeli občini sami in se dogovorili za podpis sporazuma o sodelovanju."
Zakaj je za vas pomembno sodelovanje?
"Razvijanje pozitivnih odnosov z lokalno skupnostjo in krepitev socialnega kapitala sta še posebej pomembna tudi za naše podjetje, ki z utrjevanjem vezi z lokalno skupnostjo in njenimi navadami ter običaji gradi svojo konkurenčno prednost. Kitajske oblasti so do tujega kapitala bistveno bolj stroge in imajo višja pričakovanja kot od domačih družb, kar je bilo še posebej opaziti na začetku naše poti. Dobro sodelovanje ima vzajemne koristi in je ključno tudi za nemoteno delovanje naše hčerinske družbe v prihodnje. Ob težavah oziroma potrebah po pomoči imamo sogovornika, na katerega lahko računamo."
Na Kitajsko nismo šli, da bi tam proizvajali za Evropo
Nekdaj so bili Kitajci znani po kopiranju produktov. Se tega ne bojite?
"Pri nas bi lahko bolj kopirali 'know-how' kot pa same izdelke, kajti naši produkti so proizvedeni za znanega kupca, ki bi mu morali potem to ponuditi. Pomembno je tudi to, da mi nismo šli na Kitajsko, da bi tam proizvajali za Evropo, ampak zato, da tam proizvajamo predvsem za Kitajsko in celotno Azijo. Nekaj malega prodamo v Ameriko. Tam delamo za njihovo tržišče, kar pomeni, da konkuriramo njim, torej Kitajcem. Največ dobavljamo evropskim in zahodnim podjetjem, ki imajo tam proizvodnje. Ker smo dobro zapisani pri njih v Evropi, so želeli podoben nivo storitev imeti tudi na Kitajskem, kar smo jim z našo tovarno tudi omogočili."
Za koga delate?
"Največ delamo za Bosch, Electrolux, Miele, večino proizvajalcev bele tehnike, vedno več pa proizvajamo tudi za avtomobilsko industrijo. Odelo je na primer prva taka tovarna, ki tam proizvaja luči za avtomobile. Gre za turško podjetje, ki ima svojo podružnico tudi v Sloveniji. Začeli smo direktne pogovore o morebitnem poslovnem sodelovanju tudi s kitajskimi proizvajalci avtomobilov."
Torej imate na Kitajskem še večje načrte?
"Tako je. Želimo nadaljevati trend rasti skupaj z naraščajočo kupno močjo. Kitajska je trg z 1,4 milijarde ljudmi, večji kot katerikoli drugi, še razmeroma nezapolnjen in nenasičen. Potrebe po naših izdelkih bodo nedvomno rasle hitreje kot kjerkoli drugje, zato želimo tam rasti s tem trendom. Naša lokalna prisotnost nam to dejansko omogoča. Začeli smo na dva tisoč kvadratih stavbe s skupno deset tisoč kvadratnimi metri, sedaj smo že na treh četrtinah, poskušamo pa pridobiti še zadnjo četrtino. V vmesnem času smo sami že dogradili nekaj prostorov."
Koliko Slovencev zaposlujete v Xuzhouju?
"Na ključnih pozicijah imamo Slovence, ob generalnem direktorju še komercialno-tehničnega direktorja in vodjo proizvodnje, preostalo so domačini. Usposabljali so se tako v Sloveniji kot na Kitajskem."
Se boste širili tudi v druge dele Kitajske?
"Za zdaj ne. Nekatera evropska podjetja, ki so locirana blizu Šanghaja ali Pekinga, imajo težave s fluktuacijo zaposlenih. Soočajo se z izzivom, kako zadržati ljudi, ker delajo in prihajajo v tovarne sezonsko iz centralne Kitajske, po kitajskem novem letu se jih veliko ne vrne nazaj na delovno mesto. Xuzhou se je od leta 2011, ko smo prišli, močno, kar petkratno razširil. Zdaj ima mesto z okolico več kot deset milijonov prebivalcev. Zraven starega mesta so zgradili novo, še večje mesto, s čimer se je delovni potencial še povečal. Zato ne vidimo potrebe po širitvi na druge lokacije po Kitajski.
V mestu je sicer dobro razvita industrija za večje gradbene stroje. Največja proizvajalca sta Caterpillar in XCMG, ki zaposlujeta po večini moško delovno silo, mi pa več zaposlujemo ženske in si na tak način ne konkuriramo za iste delavce. Vseskozi smo na srečo zaposlovali domačine, zato imamo relativno majhno fluktuacijo, nekateri so z nami že od začetka."
Skupina s 175 milijoni prodaje
Skupina Cablex je sistemski razvijalec in dobavitelj kabelskih snopov, plastičnih in silikonskih delov ter različnih mehanskih sklopov. V dvanajstih enotah po Evropi (Slovenija, Nemčija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Romunija, Madžarska, Poljska, Turčija) in na Kitajskem zaposluje več kot 3300 ljudi in deluje na globalnem trgu. Skupina je leta 2017 ustvarili 133 milijonov evrov prihodkov in imeli 8,7 milijona evrov dobička, pri čemer je Kitajska predstavljala desetino teh številk.
Začetki Cablexa segajo v leto 1989, ko je peterica slovenskih fizičnih oseb ustanovila prvo družbo s sedežem v Savljah pri Ljubljani. Lastniki podjetja so Štefan Kranjc, Igor Slavinec, Vlado Lojak, Tone Pušar in Zdenko Kopriva. Skupina letos načrtuje 175 milijonov evrov prihodkov od prodaje.
Kitajski delavci so primerljivo produktivni
Kakšni so kitajski delavci v primerjavi s Slovenci?
"Pristop je nekoliko drugačen, so pa primerljivo produktivni. V primerjavi z našimi drugimi evropskimi tovarnami jih je pa treba bolj usmerjati, natančno pokazati in razložiti, kaj in na kak način delati v procesu, ne smeš pustiti, da je kaj nedorečenega. Pri nas je več kreativnosti, pri Kitajcih pa tega še ni zaznati v tej meri. Po navodilih so sposobni narediti enako kot kdorkoli drugje. Motiviramo jih s plačo, saj jim možnost zaslužka veliko pomeni. Pripravljeni so delati več, da potem tudi zaslužijo več, radi bi delali nadure. Vedno to pri nas ne gre, ker imamo zaposlene v izmenah, zato jim kakšne nadure omogočimo ob sobotah."
Koliko so plačani?
"Če gledam sam strošek, je Kitajska trenutno dražja kot Srbija, nekje na ravni Bosne ali Romunije. Urna postavka je približno štiri evre bruto na uro, s tem da je rast plač v zadnjih letih vsaj deset- do dvajsetodstotna. Nikakor to za nas ni več najcenejša lokacija v skupini, zato že od začetka nismo razmišljali, da bi tam ceneje proizvajali in izdelke vozili v Evropo. Ti časi so že zdavnaj mimo. Mi smo na Kitajskem zaradi kitajskega trga, ker tam vidimo priložnosti za rast in razvoj tudi v prihodnje."
