Darja Kocbek
Neosvinčeni 95-oktanski bencin in dizel sta na bencinskih servisih, kjer njuno ceno določa država, od včeraj najdražja letos. Bencin se je podražil za 2,5 centa na 1,349 evra za liter, dizel pa za 1,8 centa na 1,279 evra za liter. Bencin je bil na črpalkah, kjer njegovo ceno določa država, nazadnje tako drag kot zdaj oktobra lani, dizel pa novembra. Ali so cene obeh goriv najvišje letos tudi na bencinskih servisih, kjer jih naftni trgovci lahko oblikujejo prosto (to je na črpalkah na avtocestnem križu in ob hitrih cestah), nismo izvedeli. Pri največjem naftnem trgovcu Petrolu so nam namreč pojasnili, da imajo za te servise "izdelano metodologijo oblikovanja cen naftnih derivatov, ki je ob upoštevanju pravil varstva konkurence ni dovoljeno razkrivati".
6,7 odstotka dražje je v povprečju gorivo kot oktobra lani
Nafta najdražja v zadnjega pol leta
Tudi tega, ali lahko vozniki do polovice leta pričakujejo še nadaljnjo rast cen goriv na servisih, kjer cene določa država, nam na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo niso povedali. Pojasnili so nam, da država cene goriv že od leta 1999 določa na podlagi uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov. Ta predpisuje model za izračun teh cen. Bistveni element za ta izračun je cena surove nafte na borzah (Platts kotacije), ki se dnevno spreminja. "Prav cene na svetovnih borzah najbolj vplivajo na končno maloprodajno ceno reguliranih naftnih derivatov v Sloveniji," pravijo na gospodarskem ministrstvu. Pri Petrolu so nam glede cen surove nafte in naftnih derivatov na borzah pojasnili, da jih ne morejo komentirati, saj gre za izjemno volatilen trg.
Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pa so nam pojasnili, da so se terminske cene nafte od začetka leta sicer povišale, vendar so še vedno nižje od najvišjih vrednosti v letu 2018. Razloga za izrazito rast cen nafte v tem letu sta povečano povpraševanje po naftnih derivatih glede na omejeno ponudbo nafte s strani glavnih proizvajalk in povečana geopolitična tveganja, ki vplivajo na ponudbo nafte iz nekaterih držav članic kartela OPEC (Venezuela, Iran). Ob tem so članice OPEC že nakazale pripravljenost za dvig obsega črpanja.
Napeto v Perzijskem zalivu
Združene države Amerike od 1. maja ne bodo več dopuščale izjem pri sankcioniranju uvoza nafte iz Irana, ki jih je lani jeseni omogočil osmim državam. "S tem želimo popolnoma ustaviti izvoz iranske nafte in tako iranskemu režimu odvzeti njihov glavni vir prihodkov," so sporočili iz Bele hiše. Izjemo so ZDA dovolile Južni Koreji, Indiji, Kitajski, Turčiji, Japonski, Tajvanu ter Italiji in Grčiji. V Teheranu poudarjajo, da so pripravljeni na ameriške ukrepe. Ob tem so ponovili grožnje, da bo v primeru sankcij pri izvozu nafte Iran blokiral prevoz nafte čez strateško pomembno ožino Hormuz pri Perzijskem zalivu. S tem bi se lahko ponovila naftna kriza iz let 2011-12.
Bo vlada znižala trošarine?
Slovenska vlada ceno goriv lahko regulira z zniževanjem in dvigovanjem trošarine. Ali vozniki lahko pričakujejo znižanje, če se bodo goriva še naprej dražila, nam na ministrstvu za finance niso povedali naravnost, ker je to odvisno od več dejavnikov. Pojasnili so nam, da pri določanju višine trošarine za pogonska goriva zasledujejo različne cilje, tako cilje ekonomske politike, okoljsko politiko, zdravstvene politike, gospodarske razmere in konkurenčnost cen pogonskih goriv v primerjavi s sosednjimi državami, predvsem pa je pomemben proračunski vidik. "Ministrstvo za finance nenehno spremlja razmere na trgu in pripravlja ukrepe na področju trošarinske politike tako, da se kar se da zagotavljajo vsi prej omenjeni cilji in politike, ker pa so obenem trošarine pomemben in stabilen javnofinančni vir državnega proračuna, je potreben premislek o uravnoteženosti vseh omenjenih dejavnikov," so nam pojasnili na ministrstvu za finance. Vlada je trošarino na neosvinčen bencin in plinsko olje za pogon oziroma dizel nazadnje znižala 21. maja 2018. Ta znesek trošarine se uporablja od 22. maja 2018.
Na uradu UMAR so nam pojasnili, da so se cene pogonskih goriv (neosvinčenega 95-oktanskega bencina in dizla), ki jih določa država, od konca preteklega leta do danes v Sloveniji v povprečju zvišale za 6,7 odstotka. Trenutna raven cen po njihovih podatkih ne odstopa bistveno od dolgoletnega (desetletnega) povprečja. Na uradu UMAR še pojasnjujejo, da gibanje cen naftnih derivatov vpliva na proizvodne stroške, kar se lahko prenaša na cene drugih proizvodov in storitev, zlasti v dejavnostih, kjer naftni derivati predstavljajo pomemben strošek, kot so na primer promet in kmetijstvo. "Obseg prelivanja v končne cene je povezan tudi z obdobjem vztrajanja cen na določeni ravni, pa tudi od drugih razmer v posameznih dejavnostih, kot so na primer konkurenca, stroškovna učinkovitost, letina v kmetijstvu," so pojasnili.
