Do kako restriktivnih in na prvi pogled nedemokratičnih ukrepov lahko pripelje nasprotovanje cepljenju, se te dni kaže v zvezni državi New York, natančneje okrožju Rockland, kjer so se oblasti zaradi vedno več potrjenih primerov okužb z ošpicami odločile za ostre preventivne ukrepe. Zaradi epidemije so mlajšim od 18 let, ki niso cepljeni, prepovedali celo vstop v šole, cerkve in avtobuse. V tem okrožju so od lanske jeseni zabeležili 153 potrjenih primerov ošpic, epidemija traja že 26 tednov, gre pa za najdlje trajajočo epidemijo ošpic v ZDA. Za mlade, ki prepovedi ne bodo upoštevali, sta zagrožena šestmesečna zaporna kazen in plačilo globe v višini 500 dolarjev zaradi ogrožanja someščanov, poroča CNN. V mestu New York je medtem epidemijo povzročil le en potnik, ki se je z ošpicami okužil v Izraelu, zabeležili so nekaj manj kot 200 okužb.
V Sloveniji precepljenost po letu okrevanja znova upada pod varno mejo, ki zagotavlja kolektivno imunost.
Sedanji zakon, ki ureja to področje, šteje že 24 let. K boljšemu pregledu nad (ne)cepljenjem bi pripomogel tudi usposobljen sistem e-zdravje.
Zaradi epidemije so v zvezni državni New York mlajšim od 18 let, ki niso cepljeni, prepovedali celo vstop v šole, cerkve in avtobuse.
Manj cepiv, več antibiotikov, več odpornosti
V Sloveniji se za zdaj pojavljajo samo posamični vneseni primeri, ki jih zaradi (še) dovolj dobre precepljenosti prebivalstva dobro obvladujemo, so zagotovili strokovnjaki na petkovem posvetu o cepljenju v sklopu srečanja Medicina in pravo. So pa epidemije zabeležili v vseh sosednjih državah, povsod se krivulji necepljenih otrok in izbruhov ošpic prekrivata. Nina Gorišek Miksić, predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Maribor, je poudarila, da so nekoč usodo ljudi krojile vojne in nalezljive bolezni. "Danes ni več tako," je naštela napredek medicine, a opozorila tudi na nevarnosti necepljenja. Poleg ogrožanja sebe, družine in družbe je namreč zanimiva korelacija med odpornostjo proti antibiotikom in cepljenjem, torej med dvema stebroma sodobne medicine. "Vemo, da je okoli leta 1990 farmacevtska industrija izgubila zanimanje za snovanje novih antibiotikov in je drastično upadla proizvodnja novih učinkovin," pove Miksićeva. Dejstvo je tudi, da vse več ljudi umira zaradi posledic bolezni, ki jih povzročijo bakterije, odporne proti antibiotikom. Raziskave dokazujejo še, da se tam, kjer je nalezljivih bolezni več in jih ne preprečujejo s cepljenjem, pojavlja več proti antibiotikom odpornih bakterij. Torej, več je nalezljivih bolezni, večja je poraba antibiotikov in več je možnosti, da bakterije razvijejo odpornost proti njim.
Lahko nova cepiva povrnejo zaupanje v znanost?
V Sloveniji precepljenost po letu okrevanja znova upada pod varno mejo, ki zagotavlja kolektivno imunost. Najbolj v večjih mestih - Ljubljani, Mariboru, Kopru, Kranju, pa poroča Zoran Simonovič, vodja delovnega področja za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Čeprav za zdaj vnesene primere, kot je bil lanski v Mariboru, dobro obvladujejo, velja opozoriti na zastarelo zakonodajo. Sedanji zakon, ki ureja to področje, šteje že 24 let. K boljšemu pregledu nad (ne)cepljenjem bi pripomogel tudi usposobljen sistem e-zdravje, ki kljub temu, da ga Slovenija uvaja že dve leti, ni popolnoma funkcionalen. Tako na NIJZ poročila o precepljenosti prebivalstva še vedno prejemajo v obliki poročil od izvajalcev cepljenja.
Kljub številnim programom za ozaveščanje o cepljenju, pa proticepilska gibanja tudi pri nas vztrajajo, še več, celo pridobivajo vpliv. Marko Pokorn s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ugotavlja, da se je proti prepričanim antivaxxerjem (proticepilcem) težko, skoraj nemogoče boriti, saj bodo "potrditev za svoja prepričanja enostavno poiskali na internetu". Veliko pa bi lahko storili z boljšo uporabo obstoječih cepiv in individualnimi pristopi. Te odgovore spodbuja personalizirana medicina, ki ugotavlja, kaj se dogaja v našem genomu ob določeni okužbi. Z razvojem novih izpopolnjenih cepiv bi lahko povrnili zaupanje v ukrep, ki rešuje milijone po svetu.
