Medtem ko EU sama pridobi čedalje manj zemeljskega plina, povpraševanje po tem energentu od leta 2014 raste. Glavna dobaviteljica je še vedno Rusija, čeprav je EU že pred leti sprejela strategijo in druge ukrepe za zmanjšanje energetske odvisnosti od te države. Večino plina iz Rusije EU dobi prek Ukrajine.
Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič je pred dnevi za prihodnji teden napovedal nov krog pogajanj med EU, Rusijo in Ukrajino za sklenitev dogovora o tranzitu plina. Dogovor je treba skleniti do konca leta, ko se izteče veljavni iz leta 2009. Napredek pri pogajanjih bo po komisarjevih besedah "močan pozitiven signal za trg in porabnike" pred začetkom zime. Če nov dogovor ne bo pravočasno sklenjen, EU grozi nova plinska kriza.
Tranzit prek Ukrajine je za EU še vedno pomemben, a manj kot pred letom 2011, ko se je EU zaradi spora med Rusijo in Ukrajino v času dveh plinskih kriz soočala s pomanjkanjem plina. Od leta 2011 Rusija namreč plin v EU dobavlja tudi neposredno pod Baltskim morjem prek plinovoda Severni tok 1. Zdaj je v gradnji še plinovod Severni tok 2, za katerega nemška vlada računa, da bo v skladu z načrti dokončan še letos. Odprtje je predvideno 31. decembra.
Če nov dogovor o tranzitu ruskega plina ne bo pravočasno sklenjen, EU grozi nova plinska kriza.
Padec cen plina je posledica boja med ZDA in Rusijo za tržne deleže.
Slovenija zemeljski plin uvaža iz Rusije in Alžirije.
Cena za sodček nafte se v zadnjih tednih giblje med 55 in 60 dolarji.
