Po enem letu, odkar vlado vodijo LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB, zunajkoalicijska partnerica pa je Levica, ostaja dejstvo, da si ta hip (predčasnih) volitev ne želi nihče. Iz vladnih vrst bi si jih glede na rejtinge brez večjih skrbi lahko privoščil le Marjan Šarec. To je krč, ki kdaj neenotno in razglašeno politično kompozicijo na oblasti drži skupaj poleg zavračanja Janeza Janše in SDS. Ves čas je v zraku tudi spekulacija, ali bi Levico na neki točki lahko v "partnerski poziciji" zamenjala NSi. Četudi premier Šarec ne pozabi omeniti, da "je možno vse", bi to bila zahtevna operacija, ki ne bi naletela na odprta vrata, denimo pri SD. Obenem si stranke od zadnjih evropskih, parlamentarnih in lokalnih volitev še niso finančno opomogle.
LMŠ: Aparat za (ob)vladanje
LMŠ po javnomnenjskih merjenjih sodeč ne bi smela imeti prevelikih skrbi, saj je po njih večinoma vodilna. A je ta videz lahko zavajajoč. LMŠ, ki je izšla iz lokalne politike, se v enem letu strankarsko, politično ni razvijala, še vedno je bolj kot ne aparat za vladanje, ki ga drži zaupni krog najtesnejših sodelavcev premierja Šarca (in njegovega državnega sekretarja Damirja Črnčeca) in ki se ga je sprva oprijel vzdevek vaški fantje. Eden od njih je politično močno poškodovan, generalnega sekretarja Braneta Kralja je odnesla afera Šoltes. Pokazala je, da je frakcijski boj na levi sredini odprt. In da so rokavice, ko gre za konfrontacijo z Borutom Jamnikom in omrežjem, snete. Afera bo katalizator nekaterih politično-gospodarskih procesov v naslednjih mesecih.
Stranka je hierarhično strukturirana, odločitve sprejema malo ljudi, poslanci zagotavljajo glasove, medtem ko resnega razvoja lokalne infrastrukture ni. LMŠ ni oblikovala nobenih pomembnejših programskih dokumentov, so se pa njeni ključni možje pospešeno ukvarjali s prevzemom temeljnih vzvodov v gospodarstvu, s Telekomom, SDH in DUTB na čelu. Ključni minister, na katerem se bo (poleg premierja, kajpak) dolgoročno lomila podpora LMŠ, je Aleš Šabeder.
LMŠ, ki je izšla iz lokalne politike, se v enem letu strankarsko, politično ni razvijala
SD: Židanovi limiti
Zadovoljstvo, da so na evropskih volitvah dobili več od LMŠ, je bilo kratkega veka. V komisarski zgodbi je premier oktroiral svojega kandidata Janeza Lenarčiča. Najpomembnejše vprašanje, ki si ga izkušena stranka že nekaj časa zastavlja, je, ali je Dejan Židan format, ki lahko naredi premik od desetih odstotkov. In ali zna mikrofon predsednika DZ dovolj dobro izkoristiti. Stranka pričakuje, da se bo z njo več ukvarjal. Novembra imajo programsko-statutarni kongres in za zdaj ne kaže, da bi ga razširili tudi s kadrovskimi zadevami, četudi se zavedajo Židanovih liderskih hendikepov. A z Milanom Brglezom, ki je na evropskih volitvah po levi prehitel Matjaža Nemca (in pobral glasove še Levici), si (še) ne zaupajo dovolj. Svojevrstni položaj znotraj SD ostaja Matjažu Hanu, ki je najmočneje vpet tudi v razne igre centrov moči. Tudi sicer je vpetost v kapitalske strukture pomemben faktor v stranki, ki se preriva z Levico za levi del bazena. Nekoliko bolj levo profilirana stališča in odpiranje tovrstnih tem je bilo sicer pri Židanu v zadnjih mesecih opaziti. SD v koaliciji bolj ali manj na glas kdaj izraža nezadovoljstvo nad kakšnimi potezami, a na koncu prevlada to, čemur sami rečejo državotvornost, drugi pa dodajo, da so vložki v njihovih interesih pač preveliki.
SMC: Novi predsednik
Spoznanje Mira Cerarja, pravnika, ki je ustanovil SMC, da je krivulja nepopravljivo obrnjena navzdol, je prišlo po polomu na EU-volitvah. Stranka je kadrovsko osiromašena, izgubila je tudi ključne gospodarske "trofeje" - Telekom in SDH, od koder je odšla Lidia Glavina, DUTB ... Zdravko Počivalšek bo Cerarjev naslednik, o njem se je na koncu SMC poenotila, četudi so nekdanji najvplivnejši krogi okoli Aleksandra Kešeljevića prepričevali komisarko Violeto Bulc, naj gre v tekmo. Počivalšek obvladuje državni turizem, nekateri so mu že nalepili oznako slovenski Boris Johnson. V vlogi predsednika stranke bo moral nastopati bistveno drugače kot doslej. Kadri, ki so se v SMC nabrali med "zlato dobo", so mnogi brez služb, opaznejšim ljudem iz prvih vrst stranke pa iščejo ali so našli vplivne položaje v državnem aparatu, s čimer se stranka ne bo otresla klientelistično-plenilskega imidža. Perspektiva SMC je zelo verjetno zgolj v koalicijah oziroma povezovanju liberalne sredine, sicer je preživetje zelo negotovo. Simon Zajc, minister za okolje, ki je zamenjal Jureta Lebna, ima odprte številne fronte (od odpadkov do zveri).
SAB: Čelado na glavo
Alenka Bratušek je s čelado na glavi nonstop na poti, takšen vtis dobi tisti, ki jo spremlja na družbenih omrežjih. Tudi po aferi SODO ji je premier Šarec izrekel podporo, a ne izjemno brezpogojno in odločno. Bratuškova pravi, da reže lovke. V energetskem peskovniku se igrajo kompleksne partije. Ključni zavezniki Bratuškove v njem so Stojan Nikolič (HSE), Robert Golob (GEN I) in Andrej Ribič (Elektro Ljubljana), na nasprotni strani je najbolj izpostavljen Aleksander Mervar (Eles), ki je bližje SD. Pretirano impulzivnost, loputanje z vrati, Bratuškovi očitajo mnogi, tako v energetiki kot gradbeništvu. Stranka je v celoti in povsem odvisna od nje. Zgodba s prav tako izjemno stopnjo vnetljivosti je drugi tir, kjer podjetje 2TDK vodi Dušan Zorko, tudi on človek iz vplivne cone SD.
Desus: Na liniji s premierjem
Karl Erjavec je v trenutni konstelaciji najbolj zanesljiv zaveznik Marjana Šarca, "posebne operacije" so med njima in Črnčecem, tudi pri kadrovskih menjavah v vojski, usklajene vnaprej. Resno je razmišljal, da bi se po 15 letih predsedovanja stranki in številnih ministrskih mandatih umaknil, a je seveda postavil svojo ceno. Ker izhoda, kot bi si ga zamislil, ni, bo kandidiral za šefa Desusa januarja še enkrat. Četudi je glasov, ki so nezadovoljni s predsednikom in trendi, kar nekaj, opozicije, ki bi ga resneje ogrozila, ni. Igorja Šoltesa so želeli pospraviti na Uradni list in ga pripravljati za kasnejše projekte. V perspektivi priključitev/združitev z LMŠ ni izključena, a v zvezi s povezovanjem liberalne sredine doslej Šarec ni naredil nobenega konkretnega koraka. Lahko taktično čaka naslednje volitve, ko bo preštel preživele.
Levica: Prave teme, nepravi načini
Zunajvladna partnerica ohranja manjšinsko vlado v stalni napetosti. Kljub zaostrovanjem, ultimatom se zdi, da pogoji za resnejši razkol niso izpolnjeni. Tudi Levica evropskih volitev ni preživela uspešno, v stranki so notranje delitve. Morda se le njen koordinator Luka Mesec in njegov krog zavedata, da z desetimi odstotki na volitvah ni mogoče doseči vsega, kot si predstavljajo. A v stranki je ogromno takšnih, ki so po razmišljanju bližje Mihi Kordišu. Ravnotežje je krhko. Ni jih malo v politiki, tudi iz konkurence, ki pravijo, da Levica odpira prave teme. A dodajo, da nemalokrat na nepravi način, zlasti ko taktirko prevzame radikalno krilo. Levica si utrjuje bazo, a obenem raste rezistenca oziroma zavračanje, kar omejuje potencial rasti.
