Generalni pravobranilec bo sklepne predloge v primeru slovenske tožbe proti Hrvaški predstavil 6. novembra
Generalni pravobranilec na Sodišču EU Estonec Priit Pikamäe je danes ob koncu ustne obravnave na Sodišču EU v Luksemburgu v primeru slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice neizvajanja arbitražne razsodbe sporočil, da bo svoje sklepne predloge predstavil 6. novembra.
Hrvaška in Slovenija Sodišču EU predstavili stališča glede arbitraže
Sodišče EU na ustni obravnavi presoja hrvaške ugovore iz decembra lani, da to sodišče glede arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško ni pristojno razsojati, ker da so meje med državami stvar mednarodnega, ne evropskega prava.
Hrvaška stališča je v angleščini predstavila odvetnica Jemima Stratford, ki je uvodoma poudarila neizmeren ponos Hrvaške, da je članica EU, in njeno zavezanost vrednotam, zapisanim v pogodbi EU, ter da se sodišča ne bi smelo neprimerno vpletati v dvostranske spore.
Ponovila je hrvaško stališče, da je Hrvaška izstopila iz arbitražnega postopka pred razglasitvijo arbitražne razsodbe in da ne sprejema veljavnosti arbitražne razsodbe. Izpostavila je, da bi lahko Hrvaška sprožila spravni postopek v okviru tega procesa, a se je doslej želela temu izogniti, ker se ji zdi izpogajana rešitev boljša.
Čeprav Slovenija ponavlja, da je arbitražna razsodba dejstvo, pa je dejstvo po besedah hrvaške odvetnice tudi to, da ta razsodba ni izvajana na terenu. Slovenija po navedbah hrvaške odvetnice ustvarja umeten spor, saj da Hrvaška deluje v skladu s svojim pravnim razumevanjem svojih meja, enako ravno Slovenija.
Jedro spora je tako po besedah Stratfordove lokacija meje, ne interpretacija prava EU. Dvostranski ozemeljski spori so izven jurisdikcije Sodišča EU, tudi če vplivajo na izvajanje prava EU. Edina možna pravna podlaga bi bil 273. člen pogodbe EU.
Tudi predsednik sodišča EU Koen Lenaerts, ki predseduje velikemu senatu, je sicer aprila lani v premislek Sloveniji, ki Hrvaško toži na podlagi člena 259, ponudil 273. člen, ki predvideva, da članici spor sodišču predložita sporazumno.
Slovensko stališče je predstavila agentka Maja Menard, ki je govorila v slovenščini. Poudarila je, da pri slovenski tožbi ne gre za vprašanje meje, saj da je to rešeno z arbitražno razsodbo, ki je dokončna, pravnomočna in samoizvršljiva; državi sta zavezani, da jo spoštujeta.
Ponovila je stališče, da Hrvaška z nepriznavanjem arbitražne razsodbe o meji krši evropska pravila in politike.
Slovenija v tožbi, ki jo je vložila po 259. členu pogodbe o delovanju EU, sodišču predlaga, naj ugotovi, da je Hrvaška kršila 2. in 4. člen pogodbe EU, ki govorita o spoštovanju vladavine prave in o lojalnem sodelovanju med članicami EU. Prav tako Slovenija Hrvaški očita kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil o gibanju oseb prek meja ter direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja.
Sodišče je pristojno za razsodbo mednarodnega prava, če je ta potrebna za razlago prava EU, na katerega se nanaša, je izpostavila Menardova.
Arbitraža: V tožbi proti Hrvaški bo sodnik poročevalec Britanec Vajda
Sodnik poročevalec v primeru slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice neizvajanja arbitražne razsodbe je Britanec Christopher Vajda. V velikem senatu, ki bo presojal v tem primeru, sta tudi Slovenec Marko Ilešič in Hrvat Siniša Rodin. Predseduje mu predsednik sodišča, Belgijec Koen Lenaerts.
Člani petnajstčlanskega velikega senata so poleg omenjenih štirih še podpredsednica Španka Rosario Silva de Lapuerta, Bolgar Aleksander Arabadžiev, Luksemburžan Francois Biltgen, Čeh Jiri Malenovsky, Slovak Daniel Švaby, Litovec Irmantas Jarukaitis, Francoz Jean-Claude Bonichot, Nizozemka Alexandra Prechal, Poljak Marek Safjan, Italijanka Lucia Serena Rossi in Avstrijec Andreas Kumin. Generalni pravobranilec je Estonec Priit Pikamäe.
Seznam članov velikega senata so na sodišču objavili pred ustno obravnavo, ki se začne ob 14.30. Sodišče EU bo presojalo hrvaški ugovor, da glede arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško ni pristojno razsojati, ker da so meje med državami stvar mednarodnega, ne evropskega prava.
Jezik postopka je hrvaščina oziroma jezik tožene države. Slovensko ekipo vodi agentka Maja Menard, odvetnik je Jean-Marc Thouvenin. Hrvaška agentka je Gordana Vidović Mesarek, odvetnica pa Jemima Stratford. Slovenska agentka naj bi govorila slovensko, hrvaška hrvaško, odvetnika pa angleško. Tukaj sta med drugimi tudi hrvaška državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Andreja Metelko Zgombić in predstavnik slovenskega zunanjega ministrstva Marko Vrevc.
Menardova in Vrevc sta ob prihodu povedala, da bo Slovenija na ustni obravnavi ponovila svoja dobro znana stališča, torej da Hrvaška z nepriznavanjem arbitražne razsodbe krši evropska pravila in politike. Sama arbitražna razsodba pa za Slovenijo ni več vprašanje, temveč dejstvo, ki da ga sodišče mora upoštevati.
Menardova je ob prihodu dejala, da je optimistična in da se dobro počuti, Vrevc pa, da ima slovenska stran dobre argumente in da je prepričan, da bodo uspešni. Odvetnik je dejal le, da pričakuje sončen dan.
Metelko Zgombićeva je izrazila zadovoljstvo, da se je sodišče odločilo posebej obravnavati vprašanje dopustnosti slovenske tožbe, in ponovila hrvaška stališča, da gre za vprašanje meje in mednarodnega prava, za kar Sodišče EU v Luksemburgu ni pristojno. Odločitev pričakuje po poletju.
Vprašanje je, kdaj bo mnenje podal pravobranilec. Teoretično lahko to stori še danes, a tega se ne pričakuje. Pričakuje se, da bo danes sporočil bodisi točen datum, kdaj bo podal mnenje, bodisi napovedal, da bo to storil pozneje. V petek se začnejo sodne počitnice, ki bodo trajale do septembra, a teoretično se lahko po neuradnih informacijah mnenje pravobranilca sporoči tudi v tem času, čeprav to ni zelo verjetno.
Mnenje pravobranilca za senat ni zavezujoče. Statistika kaže, da v približno 80 odstotkih sodba sledi mnenju pravobranilca, a na sodišču izpostavljajo, da prav v najpomembnejših primerih ta korelacija ne drži, na primer v nedavnem primeru o nemških vinjetah je bilo mnenje pravobranilca drugačno od sodbe, tako da je težko kar koli posploševati.
Šele po odločitvi sodišča glede dopustnosti tožbe bo, če se bo razglasilo za pristojno, na vrsti vsebinska obravnava glede tožbenih zahtevkov Slovenije. Sodišče lahko odloči, da je tožba povsem dopustna, delno dopustna ali nedopustna. Lahko se odloči tudi, da združi končno odločitev glede pristojnosti z vsebinsko obravnavo.
Na današnji ustni obravnavi naj bi imela najprej vsaka stran približno 20 minut za predstavitev stališč, nato naj bi imeli še možnost replike in običajno utemeljitvama obeh strani sledijo vprašanja sodnikov, ki bodo najbolj zanimiv del obravnave. Ta naj ne bi trajala več kot dve uri.
Sodišče je k prispevku pozvalo tudi Evropsko komisijo. V komisiji vsebine svojih odgovorov nočejo komentirati. Po neuradnih informacijah naj bi pravna služba komisije v odgovoru sodišču med drugim potrdila povezavo med neizvajanjem arbitražne razsodbe in evropskim pravom.
Na sodišču pravijo, da še vedno ni povsem jasno, ali bo na obravnavi navzoča tudi komisija. Zelo verjetno je ne bo.
