Franja Žišt
Noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja so danes na parlamentarnem odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino dali zeleno luč. Predlagani zakon je minister Jernej Pikalo pripravil, da bi zadostil odločbi ustavnega sodišča, a njegova rešitev ni všeč desni politični opciji, ki želi stoodstotno financiranje javno veljavnih programov na zasebnih šolah. Vprašanje financiranja zasebnega šolstva tako še vedno razburja in razdvaja ter sproža številne polemike med poslanci, o zakonu pa še vedno ni povsem usklajena koalicija.
"Popolno izenačenje financiranja bo nujno vodilo v postopno slabitev javnega šolstva"
Nekdanji ministri so stopili v bran Pikalu
V bran predlagani rešitvi aktualnega ministra so stopili štirje nekdanji šolski ministri, ki so oblikovali šolsko politiko v minulih letih. Dr. Slavko Gaber, dr. Pavel Zgaga, dr. Lucija Čok in dr. Igor Lukšič so v javnem pismu izpostavili, da ima Slovenija enega najboljših šolskih sistemov na svetu tudi zato, ker ji je do sedaj uspelo javno šolstvo varovati kot vrednoto posebnega pomena. "Ta vrednota je bila vedno deležna tudi visoke podpore javnosti, saj smo šolstvo, ki vsem ponuja enake možnosti za pridobivanje znanja in uresničevanje talentov, razumeli kot ključen izraz družbene pravičnosti in solidarnosti," so poudarili ministri, združeni v pobudi za ohranitev javnega šolstva. Dodali so, da so zasebno šolstvo vedno razumeli kot dodatno možnost izbire in so staršem, ki so se odločili za izobraževanje otrok zunaj sistema javnega šolstva, to omogočili, zasebnemu šolstvu pa zagotovili javno financiranje, ki je primerljivo z evropskim prostorom. "Popolno izenačenje financiranja bo nujno vodilo v postopno slabitev javnega šolstva, slabšanje njegove kakovosti in na koncu tudi izrazitejše socialno razslojevanje," so kritični do zahtev po večjem financiranju zasebnega šolstva nekdanji šolski ministri.
Na njihovo pisanje so se odzvali ravnatelji šestih zasebnih šol pri nas. Menijo, da bi Pikalov predlog "močno poslabšal financiranje zasebnih osnovnih šol", poleg tega je "predvideno zaostrovanje pogojev za ustanavljanje zasebnih šol, kar pomeni praktično onemogočanje ustanavljanje novih šol". "Letni proračun za šolstvo znaša 870 milijonov evrov, uresničitev ustavne odločbe pa bi znašala borih 360 tisoč evrov oziroma 0,04 odstotka," ravnatelji razlagajo, da to javnega šolstva ne ogroža. "Da je treba spodbuditi razvoj zasebnih šol, kaže tudi dejstvo, da starši ne morejo uresničevati pravice do vpisa svojih otrok v zasebne šole, saj se v zasebne osnovne šole ne more vpisati niti polovica otrok, katerih starši bi to želeli," so še zapisali. Z njimi se strinjajo tudi starši otrok v zasebnih vrtcih in šolah, ki so prepričani, da morajo biti zasebniki upravičeni do enakega deleža financiranja.
"Mnenje, ki se bere kot propaganda"
Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja obravnaval minuli teden, a so sejo prekinili, ker je zakonodajnopravna služba državnega zbora ocenila, da je predlog "na več mestih vprašljiv z vidika ustavne ureditve, na določenih mestih pa tudi protiustaven". Na današnji seji odbora je mnenje predstavila dr. Katja Triler Vrtovec iz zakonodajnopravne službe. Poslanec Levice Miha Kordiš je opozoril, da je slednja tudi avtorica izrazito negativnega pravnega mnenja, prepričan je, da gre za motivirano mnenje, "ki se bere bolj kot politična propaganda", ob tem pa dodal, da avtorica sodeluje z zasebno Novo univerzo, in se mu zdi nesprejemljivo, da mnenje pripravi nekdo, ki je "vpleten v delo zasebne šole".
Prezrto vprašanje financiranja javnih šol
V Svizu ob vseh debatah za dokončno rešitev "tega za našo prihodnost ključnega vprašanja" predlagajo kar izvedbo referenduma. "Javnost in odločevalce opozarjamo, da ostaja neopravičeno prezrta problematika (ne)ustreznega financiranja javnih šol. Slovensko javno izobraževanje je bilo v času krize podvrženo ostremu varčevanju, ki je znatno preseglo varčevanja v drugih delih javnega sektorja. Ne nasprotujemo temu, da bi država sofinancirala zasebne šole, pričakujemo pa, da bo v prvi vrsti z ustreznim financiranjem javnih šol veliki večini staršev zagotovila, da bodo njihovi otroci lahko pridobili kakovostno izobrazbo," so med drugim v argumentaciji navedli v Svizu, kjer zagovarjajo stališče, naj javne šole v celoti financira država, zasebnim pa naj zakonodajalec določi delež njihovega financiranja iz proračunskih sredstev.
