Veliko razlogov je za veliko slovensko fešto v Madridu v nedeljo zvečer, na cilju Vuelte. Večina je zvezana s povsem osebnimi napori in sposobnostmi Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja. Velika tradicija majhne države velikih naravnih bogastev in relativne blaginje, pametno uporabljenih, to ima v tem uspehu manjši delež. Viri so dovolj veliki, da prinašajo priložnosti, in preveč omejeni, da bi nas razvadili in naredili indolentne. Čas je za praznovanje z njima. Upajmo, da bo še takšnega veselja v prihodnosti. Prihodnost je videti svetla. Če ne, pa si bomo pravkaršnje veliko slavje zelo dobro zapomnili. Slovenija je lahko in mora biti še boljša. S tem ne mislim predvsem na šport. So še pomembnejša področja življenja. Ne bi smeli imeti preveč izgovorov.
Tako začne na twitterju pravi psihogram slovenske športne uspešnosti dolgoletni športni komentator Igor E. Bergant, zdaj voditelj dnevnoinformativnih Odmevov na TV Slovenija.
{twitter}https://twitter.com/IEBergant/status/1173336673385664512?s=20{/twitter}
Kako je lahko 2-milijonski narod tako uspešen v kolesarstvu in v tekmovalnih športih sploh, se vpraša. Poskuša odgovoriti. da ima vsak Slovenec tako rekoč za vogalom naravo. Da se desetletja tukaj vlaga v športno infrastrukturo, tudi šolske telovadnice se uporabljajo v rekreativne namene. Občine v glavnem podpirajo šport, prostovoljska društva delajo. Slovenija ni raj na Zemlji po Bergantu, in vendar z dovoljšnjo blaginjo, da ji reče Skandinavija brez nafte, Ikee, Lega ali Nokie, so pa podnebne razmere precej boljše. Večina ljudi si šport lahko privošči.
Šport Slovence določa
