Izvoz se je znižal, potrošnja pa se je okrepila

Izvoz blaga se je v Sloveniji v tretji četrtini letošnjega leta nekoliko znižal, potrošnja gospodinjstev pa se je okrepila, ugotavljajo analitiki vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v novi izdaji publikacije Ekonomsko ogledalo. "Pomanjkanje elektronskih komponent in ozka grla v dobavah surovin so vplivali zlasti na avtomobilsko in z njo povezano industrijo v Sloveniji in naših glavnih trgovinskih partnericah (Nemčija, Francija), kar je vplivalo na nižji izvoz vozil, ki še naprej opazno zaostaja za ravnmi iz enakega obdobja leta 2019," navajajo.

Na začetku zadnjega četrtletja izvozna pričakovanja kljub temu ostajajo višja kot pred pričetkom epidemije, njihova mesečna nihanja pa kažejo na povečano negotovost, ki izhaja predvsem iz mednarodnega okolja, pojasnjujejo analitiki Umarja. Upadel je tudi uvoz blaga iz držav EU, predvsem uvoz osebnih avtomobilov, nižja pa je bila tudi rast uvoza proizvodov za investicije in vmesno porabo.

Višje cene surovin in ozka grla v proizvodnji po njihovih besedah vplivajo tudi na rast cen blaga za široko porabo, ki pa je še vedno razmeroma nizka. Dolarske cene nafte Brent so se oktobra ponovno zvišale, po nekajmesečnem zniževanju so se zvišale tudi cene neenergetskih surovin. Na svetovnih trgih se močno krepijo tudi cene ostalih energentov, zlasti zemeljskega plina, kar pomembno vpliva na zviševanje cen električne energije v Evropi. Rast cen življenjskih potrebščin se je oktobra precej okrepila, približno dve tretjini so k medletni inflaciji prispevale višje cene naftnih derivatov in toplotne energije. 

Avgusta se je število zaposlenih glede na avgust 2020 najbolj povečalo v gradbeništvu, zdravstvu ...

Zaposlenost je bila avgusta na podobni ravni kot v predhodnih dveh mesecih, v prvih osmih mesecih pa je bilo število delovno aktivnih glede dna enako obdobje lani višje za 0,7 odstotka. Avgusta se je število zaposlenih glede na avgust 2020 najbolj povečalo v gradbeništvu ter zdravstvu in socialnem varstvu. Rast števila zaposlenih je bila visoka tudi v gostinstvu, kar je po oceni analitikov Umarja odraz razmeroma hitrega okrevanja po lanskem močnem upadu. V kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi prav tako močno prizadeli, pa je bilo število zaposlenih avgusta letos še vedno nižje kot pred letom dni. Število brezposelnih je bilo oktobra za petino manjše kot leto prej in skoraj desetino manjše kot oktobra 2019. 

Gospodinjstva so poleti povečala trošenje predvsem za gostinske storitve (nastanitve, strežba jedi in pijač) doma, na kar je vplivalo tudi unovčevanje bonov, pa tudi v tujini. V primerjavi z lanskim letom je bila letos manjša prodaja osebnih avtomobilov, na kar je po oceni analitikov Umarja vplival tudi podaljšan rok dobave. V prvih osmih mesecih so bile plače v javnem sektorju za 11,2 odstotka višje kot v enakem obdobju lani. V zasebnem sektorju je bila povprečna plača v enakem obdobju višja za 5,6 odstotka. Povečala se je predvsem zaradi dviga minimalne plače v začetku leta, pa najbrž tudi zaradi pomanjkanja delovne sile. Analitiki Umarja med razlogi za ta dvig povprečne plače dodajajo še vpliv metodologije izračuna plač v povezavi z interventnimi ukrepi za ohranjanje delovnih mest.

"Oktobra se je vrednost kazalnika gospodarske klime poslabšala, kar pripisujemo negotovosti glede nadaljnjega razvoja epidemije covida-19 in v mednarodnem okolju, predvsem zaradi motenj v dobavnih verigah. Kljub temu večina kazalnikov zaupanja ostaja na višji ravni kot pred letom," navajajo na Umarju.

Zaradi občasnega nedelovanja sodišč začetih tudi manj osebnih stečajev

Tematsko so tokrat analizirali plačilno sposobnost podjetij med epidemijo. Pri tem navajajo, da zaradi ukrepov države za blaženje posledic epidemije, pa tudi zaradi finančne stabilnosti in dobrih poslovnih rezultatov podjetij v zadnjih letih kazalniki plačilne sposobnosti za leti 2020 in 2021 še ne odražajo razsežnosti vpliva epidemije. Po umiku ukrepov, ki so veljali še v letošnjem letu, se lahko zgodi, da se bo solventnost poslabšala in se bo povečalo število stečajev predvsem v dejavnostih, ki jih je epidemija najbolj prizadela. 

V lanskem letu je bilo začetih za 11 odstotkov manj stečajev podjetij kot v letu 2019, število stečajev samostojnih podjetnikov pa za 27 odstotkov. V prvih devetih mesecih letos je bilo pri podjetjih začetih za 9 odstotkov manj stečajev kot v enakem obdobju lani, pri samostojnih podjetnikih pa za 33 odstotkov. »Upad števila stečajev med epidemijo povezujemo z moratoriji na stečaje in okrnjenim delovanjem sodišč v času epidemije,« navajajo na Umarju. 

Največ stečajev je bilo od začetka epidemije do septembra letos začetih na področju trgovine, gradbeništva, gostinstva ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Zaradi stečaja je bilo v tem obdobju iz poslovnega registra izbrisanih 1.731 gospodarskih družb in 116 samostojnih podjetnikov. Zaradi občasnega nedelovanja sodišč je bilo začetih tudi manj osebnih stečajev. Lani za četrtino manj kot v letu 2019, letos v prvih devetih mesecih pa za 16 odstotkov manj.