Veliki šmaren oziroma Marijino vnebovzetje v Sloveniji praznujeta Katoliška in Pravoslavna cerkev, je eden največjih verskih praznikov in za vse državljane že 27 let dela prost dan. V preteklosti je bil 15. avgust dan, na katerega so ljudje veliko romali, mnoga verska središča pa so na ta dan dobro obiskana še danes. Turizem cveti, v Sloveniji podira rekorde iz leta v leto, dober posel pa so tudi različni (verski) pohodi, ogledi cerkev, duhovna iskanja in sprostitve ... Svetovna turistična organizacija ocenjuje, da glavna verska središča vsako leto obišče od 300 do 330 milijonov romarjev.
Slovenija podatkov o tovrstnem turizmu ne beleži, krovne nacionalne institucije in Slovenska turistična organizacija verskega turizma posebej ne zaznavajo, Slovenijo vidijo zlasti kot zeleno, športno in kulinarično destinacijo, kar je povezano z religijo, je pospravljeno h kulturni dediščini. V nekaterih regijah smo povprašali, kako razvit je verski turizem.
Brezje so kritične: "Država verskega turizma ne priznava"
Brezje na Gorenjskem je slovensko najbolj obiskano svetišče, kjer se na trgu pred baziliko Marije Pomagaj na Marijin praznik zbere več tisoč ljudi. Romarski urad Brezje našteje 350.000 obiskovalcev letno. Andreja Eržen Firšt, direktorica družbe Romar, ki je v lastništvu frančiškanov, ukvarja pa se z nabavo in prodajo verskega blaga in tiska ter upravlja informacijsko točko in vodi po svetišču, muzeju, pravi, da "je 80 odstotkov obiskovalcev romarjev, ostali so turisti. Veliko je Poljakov, Avstrijcev, Nemcev, Belgijcev, Nizozemcev, Italijanov, Argentincev in Azijcev." Prihajajo v organiziranih skupinah ali posamezno, ko v odkrivanje Gorenjske vključijo še Brezje. Priljubljeno postaja pešačenje po Jakobovi poti. "Verski turizem je v Sloveniji slabo razvit, država ga ne priznava kot pomembno vejo in odvisni smo sami od sebe," meni direktorica. Družba Romar obrača nekaj več kot 450.000 evrov prihodkov in posluje pozitivno. Na Brezjah je tudi romarski dom s 55 posteljami, prenočišče stane 17 evrov.
Nadškof Zore izpostavil upanje
Ob včerajšnjem prazniku se je svete maše na Brezjah, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, udeležilo okoli 5500 ljudi. Zore je govoril o upanju, "saj upanje človek potrebuje bolj kakor lačni kruh, žejni vodo, bolni zdravilo. Ko se odpovemo upanju, se razdivja človekov sebični jaz, v katerem vidi samo še samega sebe in svoje potrebe." (dž)
Zanimanje za verske vsebine je veliko, pravijo Pomurci
Na območju Pomurja je več znamenitih cerkva in drugih verskih objektov, na primer v Bogojini, Turnišču ali Martjancih, skozi pokrajino vodijo romarske poti. V dneh pred praznikom je posebno živahno v Turnišču, kjer stoji cerkev Marije pod logom. V petih dneh praznovanja se zbere do 12 tisoč ljudi. Mnogi prihajajo tudi čez leto, ko si želijo ogledati znamenito turniško cerkev s poslikavami iz delavnice Aquile, pravi pater Toni. Na leto imajo 70 najavljenih skupin, še 30 skupin se ustavi nenajavljeno. Veliko je še romarjev, ki hodijo po Jakobovi poti. Tako letno zaradi verskih motivov obišče Turnišče okoli 20 tisoč ljudi, ker pa nimajo ustanovljenega zavoda, obiskovalcem dodatne ponudbe ne morejo zagotavljati. Poleg tega v krajih občine nimajo niti ene postelje, da bi lahko gostje prenočili. V snovanju pa imajo projekt romarsko verskega turizma.
Pater Peter Pučnik: "Prihajajo gostje, ki potrebujejo sprostitev in počitek, hkrati pa iščejo duhovne vsebine in svoj notranji mir."
Na Ptujski Gori občina in župnijski urad sodelujeta vzorno
Kot romarski kraj, a tudi kot kulturnozgodovinski spomenik, je Ptujska Gora ena najbolj priljubljenih in obiskanih točk v Podravju. Po podatkih minoritov, ki vodijo to romarsko središče za mariborsko nadškofijo, letno obišče bogoslužja in druge dogodke do 35 tisoč ljudi. Nekateri obiščejo le cerkev in si ogledajo trg, ki omogoča čudovit razgled na Dravsko polje in Haloze Največ obiskovalcev se v to Marijino svetišče poda na praznik vnebovzetja, ko jih pride tudi čez tri tisoč. Zraven romarjev prihajajo tudi izletniki. V župnijskem uradu ocenjujejo, da je med tujimi obiskovalci največ Avstrijcev, Nemcev in Poljakov, pridejo tudi Madžari in Italijani.
Peš po svetišču kot rekreacija in duhovnost
Romarska tradicija na Celjskem se je v Šmarju pri Jelšah začela v 17. stoletju. S postavitvijo kalvarije jo je potrdil duhovnik Matej Vrečer. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja in godu svetega Roka dan za tem je v Šmarje priromalo tudi 12 tisoč ljudi. Danes v dveh dneh pričakujejo okoli 1500 romarjev, pravi župnik in dekan Tadej Linasi. "Da se peš podamo proti svetišču, ima svoj pomen. Ne le rekreacijski, tudi duhovni," razmišlja. Z romarsko tradicijo je tesno povezan Muzej baroka s kipi s šmarske kalvarije. Koordinatorica muzeja Vlasta Kramperšek Šuc pravi, da je večini ljudi cilj cerkev, obujanje spominov in druženje. Domačini morajo za ogled plačati en evro, gostje dva. Kupijo lahko spominke – magnetke, elektronsko svečko ali katero od dveh knjig – ki stanejo od evra in pol do dvanajst evrov.
Promocijo ob letošnjem Marijinem prazniku prevzema Zavod za turizem, šport in mladino, ki turistom ponuja pakete z romarskimi točkami. V ospredju sta Muzej baroka in cerkev svetega Roka s kalvarijo. "Želeli smo obuditi, kar je bilo nekoč," pravi Špela Žaberl, svetovalka za načrtovanje in trženje. Na področju verskega turizma še prepoznava potencial. Tako so znova začeli promovirati Marijino romarsko pot. A bo potrebno še sodelovanje z drugimi občinami. V Šmarju manjka še nekaj infrastrukture. Linasi pravi, da potrebujejo table, klopi in vsebino na vrhu kalvarije. "Stranišča in gostinsko ponudbo pri cerkvi svetega Roka. Po tem obiskovalci najbolj sprašujejo," opaža Vlasta Kramperšek Šuc.
