Koliko je "zdrava mera"? Ključno je, da domača naloga ni sama sebi namen

Domače naloge so stalnica in hkrati pogost vzrok družinskih prepirov. So sploh potrebne? Kakšne koristi prinašajo? Koliko domače naloge je "zdrava mera" za osnovnošolca in koliko za srednješolca?

Predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih je prepričana, da se je razprave o smiselnosti domačih nalog treba lotiti z nekaj previdnosti in je pri tem treba upoštevati širši kontekst. "Precej narobe bi namreč bilo, če bi predloge o zmanjševanju ali ukinjanju domačih nalog kdo razumel, da bo učenec vse potrebno znanje usvojil že pri rednem pouku. Dodatne naloge izven rednega pouka niso cilj učnega procesa, temveč so sredstvo utrjevanja snovi - verjetno se vsi strinjamo, da je pomemben element učenja tudi utrjevanje kakršnegakoli novega znanja. Načine in izvedbe utrjevanja znanja je treba prepustiti stroki. Verjetno učiteljica, ki svojim otrokom ne daje domačih nalog, uporablja kako drugo metodo utrjevanja snovi." O delovanju možganov vemo že dovolj, da razumemo, kako pomembno je ponavljanje naučenega v primernih časovnih razmikih, in v tem kontekstu je popoldansko ponavljanje snovi, naučene dopoldne, verjetno nenadomestljivo, meni Lara Romih. "Ni nujno, da ponavljanje opravimo kot domačo nalogo, ki je sicer najbolj uveljavljena, preverjena in dobro delujoča oblika, je pa nujno, da to naredimo - lastnih možganov z izogibanjem zakonitostim, po katerih delujejo, ne moremo ogoljufati in račun v obliki slabšega znanja bo neizogibno prišel."

Sogovornica ob tem spomni, da je v razredih razredne stopnje učencem v okviru razširjenega programa osnovne šole na voljo podaljšano bivanje, ki je v delu namenjeno tudi samostojnemu učenju, v katero lahko vključimo tudi domače naloge. "Izvedba podaljšanega bivanja je na eni strani prepuščena šoli in na drugi strani odločitvi staršev, da otroka v podaljšano bivanje vpišejo in spremljajo, ali obveznosti v okviru podaljšanega bivanja tudi izpolnjuje. V primeru, ko učenec po končanem rednem pouku preživi še nekaj ur v šoli, je mogoče pričakovati, da v tem času opravi tudi nekaj ali morda večino nalog, ki jih opredeljujemo kot domače. Ob strokovnem spremljanju se učenec na ta način uči oblikovati lastno metodo učenja. Zagotovo je za učence, ki jim doma starši ne morejo prenesti teh veščin, bolj pomembno, da si jih pridobijo v šoli."

Premori so sestavni del učnega procesa

O tem, pri katerih predmetih se ji domače naloge zdijo smiselne, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije odgovori, da je to vprašanje za stroko. A se lahko, kot pravi, vsi strinjamo, da je naloga smiselna pri večini predmetov. "Odvisno seveda od snovi, ki jo je treba utrditi," pove in doda, da bi bilo vredno razmisliti tudi o tem, ali bi bilo morda bolje, da bi otroci domače naloge imeli le nekajkrat na teden namesto vsak dan. "Premori so sestavni del vsakega učnega procesa. Poleg tega možgane lahko urimo še na marsikateri drug način."

O tem, ali so domače naloge smiselne, enotnega mnenja ni, marsikdo se tudi sprašuje, kako to vpliva na učence. Lara Romih pove, da nekateri lažje shajajo s šolskim sistemom in nikakor niso preobremenjeni. "So pa morda bolj vidni in slišani preobremenjeni učenci. O tem se veliko govori in morda je videti problem širši, kot je v resnici. Realno pa je preobremenjenost težava, ki se kaže v valovih ... Navadno se učencem na neki točki nabere vsega preveč in zato v tistem trenutku resnično začutijo stisko in preobremenjenost. Če bi sistem lahko predvidel te valove, bi se lahko ta sinusna krivulja malce sploščila in s tem bi se umirili vrhovi."

Prednost nalog je v vzgojnem vidiku

Tanja Klavž, profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, medtem razmišlja, da bistvo domačih nalog ni nujno le v tem, da se z njimi ponavlja in utrjuje učna snov. Opravljena domača naloga daje tudi povratno informacijo učitelju o otrokovem individualnem napredku in morebitnih področjih, kjer bi še potreboval pomoč, da bi nalogo lahko opravil sam. "Prednost domačih nalog je predvsem v njihovem vzgojnem vidiku. Z opravljanjem domačih nalog otroci krepijo izvršilne funkcije. Učijo se načrtovanja lastnega dela, organizacije časa, samostojnosti. Z domačimi nalogami se razvijajo miselne sposobnosti in zmožnosti reševanja problemov. Obenem se lahko krepi socialna komponenta življenja, saj lahko otroci pri opravljanju domačih nalog sodelujejo, si med seboj pomagajo in jih rešujejo skupaj ter se drug od drugega učijo."

Kot pravi, od otrok velikokrat sliši, da so neko nalogo zares razumeli šele, ko jim jo je razložil sošolec. "Vsekakor pa je ključnega pomena, da domača naloga ni sama sebi namen. Pomembno je, da je osmišljena, zastavljena ciljno in tako, da jo otrok lahko v največji meri opravi samostojno, brez (nenehne) pomoči staršev."

Vsakodnevno srečevanje z otroki z učnimi težavami

Ob tem sogovornica izpostavi, da se je treba zavedati, da je vsaka razredna skupnost zelo heterogena skupina mladih. Otroci se med seboj razlikujejo po sposobnostih, motivaciji, izkušnjah, vrednotah … in ob zavedanju tega je manj smiselno vsem učencem vselej dati enako domačo nalogo. "Otrok bo imel večjo korist od domače naloge, ki bo vsebinsko in količinsko prilagojena njegovim zmožnostim, torej od naloge, ki bo zastavljena tako, da bo zanj motivirajoča, jo bo zmogel opraviti brez pomoči staršev in v priporočenem času."

Smernice glede trajanja domačih nalog narekujejo, da naj bi otroci na razredni stopnji izobraževanja za opravljanje naloge porabili največ uro dnevno, na predmetni stopnji pa do uro in pol, pove Tanja Klavž. Kot specialna pedagoginja se v mariborskem svetovalnem centru vsakodnevno srečuje z otroki z učnimi težavami: "Nemalokrat otroci in njihovi starši povedo, da za domače naloge porabijo tudi po tri ali štiri ure. To je absolutno preveč časa, odmerjenega za naloge. Tedaj se z družino lotimo skupnega iskanja vzrokov za tako dolgotrajno posvečanje domačim nalogam in odkrivanju možnih rešitev, ki otroku omogočijo že zgoraj zapisano, torej da nalogo opravi karseda samostojno in s tem pridobiva občutek lastne vrednosti, ohranja motivacijo ter da mu ob učnem delu ostane še dovolj časa za prostočasne dejavnosti in družino."