Krivulje v avtomobilski industriji se upogibajo navzdol

Avtomobilska industrija, tudi in morda še posebej evropska, se v tem letu tako rekoč vseskozi srečuje s slabimi napovedmi. Že v prvih letošnjih mesecih je postalo jasno, da se bodo te bolj ali manj uresničile. Vse to v veliki meri velja tudi za Slovenijo in njeno avtomobilsko industrijo, ki je močno vpeta in posledično odvisna predvsem od dogajanja v Evropski uniji. Številke kažejo minuse, krivulje so bolj ali manj upognjene navzdol in tako naj bi bilo tudi prihodnje leto. Pa ne le na stari celini.
V letošnjih desetih mesecih je bilo v EU - podatki za november še niso znani - prodanih 12,9 milijona osebnih avtomobilov. To je sicer za ne tako visokih 0,7 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju, vendar je dejstvo, da so se s plusom končali le trije letošnji meseci (julij, september in oktober). Po zadnjih, vendar neuradnih in zato nepopolnih podatkih naj bi bil posel z osebnimi vozili ugoden tudi novembra, toda bolj ali manj je znano, zakaj: lansko uveljavljanje novega merilnega protokola WLTP, s katerim hoče Evropa priti do bolj natančnih podatkov o vrednosti izpušnih plinov in posledično porabe, je v lanskih prvih jesenskih mesecih tako rekoč odgnalo kupce iz trgovin. To se je zgodilo tudi pri nas, zato letošnja primerjava in dokaj ugodna prodaja v zadnjih mesecih ni povsem relevantna.

Zlovešče napovedi iz avtomobilskih tovarn

V zadnjih mesecih iz kar številnih avtomobilskih tovarn prihajajo precej zlovešče napovedi. Vsi trije tako imenovani evropski oziroma nemški premijski izdelovalci avtomobilov - Audi, Mercedes-Benz in BMW - so že napovedali kar obsežna odpuščanja. Tako naj bi bilo v Mercedesu ob delo vsaj 10 tisoč zaposlenih ali tri odstotke vseh, pri Audiju bo moralo tako ali drugače oditi okoli 9500 delavcev, medtem ko so se pri BMW-ju odločili za zmanjšanje različnih bonusov. Po nekaterih ocenah naj bi v nemški avtomobilski industriji do leta 2035 delo izgubilo skoraj 120 tisoč zaposlenih. Z vsem tem naj bi tovarne privarčevale milijarde evrov, ta denar pa porabile za investicije v električne avtomobile, avtonomno vožnjo ipd. Toda če se na eni strani škarje zaprejo, se na drugi odprejo, saj hiter razvoj električnih in drugih avtomobilov na alternativni pogon prinaša nova delovna mesta. Gre za tektonske premike v avtomobilski industriji, kar potrjuje tudi največji avtomobilski koncern na obli, nemški Volkswagen. Ta bo do leta 2025 predstavil 25 novih električnih vozil in za to investiral visokih 11 milijard evrov. Temu se bo morala tako ali drugače prilagoditi tudi slovenska avtomobilska industrija, ki je ne predstavlja zgolj novomeški Revoz, pač pa vrsta manjših izdelovalcev sestavnih ali rezervnih avtomobilskih delov. In to ne bo zelo enostavno.