Agencija za varstvo konkurence (AVK) je sprejela odločitev v primeru združevanja časopisov Dnevnik in Večer, sta potrdila direktor Večera Uroš Hakl in predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan. V izjavi sta zapisala: "Vodstvi medijskih družb, ki izdajata dnevna časopisa Dnevnik in Večer, pozdravljata odločitev Agencije za varstvo konkurence, ki je izdala pozitivno odločbo o nameravani združitvi dnevnih časopisov Dnevnik in Večer v eni družbi. S tem smo pridobili še zadnje regulatorno dovoljenje, ki je potrebno za začetek postopka združevanja. Gre za premik, ki ga glede na zaostrene razmere na trgu tiskanih medijev obe družbi ocenjujeta za nujnega."
Večer in Dnevnik se povezujeta, a ostajata dva časopisa z ločenima uredniškima politikama
Prelomen korak, pogumna poteza v zgodovini časnikov
"Gre za s stališča medijskega trga in obeh medijskih hiš prelomno, tudi pogumno potezo. A bistveno zaostrene razmere, v katerih se tudi številni večji mediji na večjih trgih borijo za preživetje, zahtevajo tudi ukrepe, ki bi bili še deset let nazaj nepredstavljivi. Novinarske in druge moči, znanja bosta povezali uredništvi, v katerih delujejo številni odlični, dokazani novinarji, ki stavita na kakovost, verodostojnost, visoko poklicno integriteto," se je ob odločitvi odzval odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik.
Močna vsak na svojem koncu
V družbi DV mediji bosta imela Dnevnik in Večer skupina vsak po 50-odstotni delež. Kot so lastniki Dnevnika in Večera že večkrat poudarili, bosta oba časnika še naprej izhajala ločeno, pod blagovnima znamkama Večer in Dnevnik, ki sta močno zasidrani in prepoznavni pri njunih bralskih bazah. Oba medija bosta imeli svojega odgovornega urednika in lastno uredniško politiko, najmočnejša pa bo diferenciacija na področju regionalnih in lokalnih informacij, saj sta Dnevnik in Večer posebej močna vsak na svojem koncu Slovenije. Na skupno podjetje ne bo prenešen Nedeljski dnevnik, Večer pa je pred kratkim svoj revijalni portfelj odprodal.
DNS: Za ohranitev kakovosti in profesionalnosti obeh medijev
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) ob pričakovani združitvi Dnevnika in Večera pozivajo k ohranitvi kakovosti in profesionalnosti vsebin obeh medijev, nadaljnjemu obstoju ločenih blagovnih znamk, pluralnosti medijskih vsebin in tudi ohranitvi delovnih mest. Pričakujejo tudi natančne in korektne informacije o posledicah združitve.
Kot so v novinarskem združenju opozorili v današnjem sporočilu za javnost, vodstva in lastniki družb doslej informacij o posledicah združitve niso posredovali v zadostni meri. Izrazili so tudi bojazen, da bi preživetvena strategija in pričakovani sinergijski učinki, s katerimi je utemeljeno združevanje, dolgoročno postali pogubni, zato so vse akterje pozvali k transparentnosti, tehtnim premislekom, vključevanju uredništev in odgovornim potezam v nadaljnjih korakih povezovanja medijev.
"Lastniki v procesu združevanja ne smejo upoštevati samo ekonomskega interesa, ampak tudi javni interes - to pa so kakovostni, poglobljeni in preiskovalni mediji v sicer vse bolj opustošeni slovenski medijski krajini. Oba medija sta ena od temeljev slovenskega kakovostnega novinarstva, vsak v svojem okolju hrbtenica javnega mnenja. Njuno (za)majanje bi imelo nepopravljive posledice za celoten medijski in demokratični prostor," opozarjajo v DNS.
V sodelovanju s Sindikatom novinarjev Slovenije in svetoma delavcev Dnevnika in Večera je DNS v tej zadevi sicer podal tudi vlogo za vstop v postopek izdaje soglasja v postopku združevanja pri ministrstvu za kulturo in s tem za priznanje statusa stranskih udeležencev, a je bila ta zavrnjena. "Prepričani smo, da neutemeljeno in smo zato tudi sprožili upravni spor, katerega razplet še čakamo," so še dodali.
