Pri mariborski Snagi povedo, da je ločevanje odpadkov vsako leto na višji ravni. "V letu 2020 smo iz vira gospodinjstev zbrali 67 odstotkov ločeno zbranih odpadkov in 33 odstotkov mešanih komunalnih odpadkov, leto pred tem 62 odstotkov ločeno zbranih. Vendar ob tem ne gre prezreti dejstva, da je med mešanimi komunalnimi odpadki še vedno velik delež odpadkov, ki bi morali biti zbrani ločeno. Prav tako se po drugi strani med ločeno zbranimi odpadki znajdejo odpadki, ki sodijo med mešane komunalne odpadke, torej v črne posode in zabojnike." Pravijo, da temu dejstvu lahko botruje nedoslednost gospodinjstev pri ločevanju kot verjetno tudi nevednost pri pravilnem ločevanju določenih vrst odpadkov.
Veliko težav zaznajo pri ločevanju odpadne embalaže, ki se zbira v rumenih vrečah in zabojnikih z rumenim pokrovom. "Med odpadno embalažo se znajde kar nekaj različnih plastičnih izdelkov, ki nimajo lastnosti embalaže (plastični krožniki, vilice, plastična posoda …) in sodijo med mešane komunalne odpadke. Med odpadno embalažo se prav tako znajdejo drugi različni mešani komunalni odpadki (ostanki čajnih svečk, cigaretni ogorki, kavne kapsule, zaščitne maske, higienski material …)."
Veliko nedoslednosti je tudi pri ločevanju bioloških odpadkov, med katerimi se znajdejo različni mešani komunalni odpadki (higienski material, meso, kosti, cigaretni ogorki …), pravijo pri mariborski Snagi. Opozarjajo, da je med biološkimi odpadki zaznati tudi večjo količino plastičnih vrečk, v katerih uporabniki pogostokrat zavržejo biološke odpadke v zabojnik. "Med njimi je zaznati tudi ostanke pesticidov, ki lahko seveda znatno škodijo končnemu produktu reciklaže oziroma kompostiranja. Prav biološki odpadki so tisti, katerih kasnejše razvrščanje predstavlja večjo težavo zaradi same strukture in vlažnosti bioloških odpadkov, zato je njihovo pravilno ločevanje na viru nastanka zelo pomembno za nadaljnjo kvalitetno predelavo v kompost."
Številni odpadki pristanejo v napačnih zabojnikih, pri večjih čistilnih akcijah doma, ki se jih mnogi lotijo spomladi, pa je teh lahko še več. Kadar se v takšnih primerih naberejo odsluženi televizorji, oblačila, omare, police in drugi tovrstni odpadki, pri mariborski Snagi povedo, da imajo v ta namen vsa gospodinjstva enkrat letno možnost naročila brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov, ki ga lahko naročijo kadarkoli v letu, se pravi takrat, ko takšen odvoz potrebujejo. Prav tako lahko tovrstne odpadke gospodinjstva brezplačno predajo v vseh zbirnih centrih. "Vsekakor je prepuščanje odpadkov izven zabojnikov nedopustno in neodgovorno ravnanje. Za tovrstna ravnanja so po odloku predpisane tudi globe."
Kakšna pa je situacija v Ljubljani? V javnem podjetju Vodovod Kanalizacija Snaga pravijo, da kar zadeva ločevanje odpadkov, s 69,5-odstotnim deležem ločeno zbranih odpadkov v letu 2020 Ljubljana ostaja evropska prestolnica z najvišjim deležem ločeno zbranih odpadkov ter primer dobre prakse v evropskem in svetovnem merilu, pri čemer je strošek za ravnanje z odpadki med najnižjimi v državi. (Ne)ločevanja odpadkov torej ne zaznavajo kot največji problem, čeprav seveda so, kot pravijo, možnosti za izboljšave, predvsem v smislu čistosti ločeno zbranih frakcij (največ nečistoč je med embalažo, najmanj pri steklu in papirju) in še večji doslednosti pri ločevanju (med mešanimi odpadki je še vedno preveč bioloških odpadkov).
Večji problem je, da že ves čas trajanja epidemije opažajo številne nepravilnosti v zvezi z odlaganjem odpadkov na zbiralnicah (ekootokih) in ob podzemnih zbiralnicah ter domačih zabojnikih. "Poleg zabojnikov se nabirajo odpadki, ki spadajo v zbirni center oziroma je zanje treba naročiti kosovni odvoz, plastična embalaža, papir in karton so namesto v zabojnik odloženi poleg njega, kopičijo se vreče in vrečke z odpadki, ki v zabojnike na ekootoku in v podzemne zbiralnice ne spadajo. H kopičenju odpadkov poleg zabojnikov pripomorejo tudi pravne osebe (lokali, restavracije, trgovine …), ki 'prispevajo' tudi nekomunalno embalažo," povedo.
Opozarjajo, da se spomladi in jeseni pojavi še problem, povezan z urejanjem vrtov in zasebnih zelenic v strnjenih naseljih enostanovanjskih hiš ter v blokovskih soseskah. "Uporabniki vejevje oziroma zeleni odrez in vreče z listjem postavijo na javne površine oziroma na zbirna mesta (poleg zabojnikov) in pričakujejo, da bodo ti odpadki odpeljani v sklopu rednega odvoza odpadkov. Za te odpadke pa je treba poskrbeti drugače: jih odpeljati v zbirni center ali odložiti v posebne tipizirane vreče, namenjene občasnim viškom bioloških odpadkov."
Na ločevanje odpadkov torej nikakor ne gre pozabiti, pomembno je, da smo pri tem tudi vestni. "Neustrezno ravnanje z odpadki ogroža naše okolje in posledično tudi naše zdravje. Zato mora postati ločevanje odpadkov na viru njihovega nastanka pomemben del posameznikovega življenjskega sloga. Zavedanje, da ločeno zbrani odpadki predstavljajo neprecenljive surovine za nove proizvode, nas mora motivirati, saj nas neposredno vključuje v varovanje in ohranjanje okolja. In pomembno je naše okolje spreminjati na bolje. Ravnanje z odpadki mora tako prehajati v sistem zagotavljanja sekundarnih virov za materiale, ki jih človek potrebuje za svoj obstoj," pa pravijo pri mariborski Snagi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
