Tina Recek
Inšpektorji Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so pred časom pod drobnogled vzeli pekovske izdelke, slane prigrizke in jušne koncentrate ter ugotavljali, kolikšno vsebnost trasmaščobnih kislin (TMK) vsebujejo. Konkretneje, ali vsebujejo dva grama industrijsko dodanih transmaščob na 100 gramov maščob, kot je dovoljeno po pravilniku o največji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin, ki je začel veljati aprila. Tako so šli v pekarne, slaščičarne, nekatere trgovine in k uvoznikom oziroma distributerjem hidrogeniranih maščob, opravili 50 nadzorov, odvzeli dvanajst vzorcev živil in jih poslali na kemijsko analizo. V nadzoru so bili pozorni tudi na to, ali nosilci dejavnosti razpolagajo z ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje obvladovanje TMK kot dejavnika tveganja, skladno z načeli HACCP (mednarodni metodi zagotavljanja varne hrane).
Od opozorila do globe
Zaključki nadzora? Od skupno 50 opravljenih pregledov le pri osmih inšpektorji niso ugotovili neskladnosti. Ali z drugo besedo, pri 42 pregledih so zaznali naslednje neskladnosti: TMK se bile prepoznane kot dejavnik tveganja, ki škoduje zdravju, vendar nosilci dejavnosti (pekarne, slaščičarne ...) od svojih dobaviteljev niso pridobili ustreznih dokazil o vsebnosti TMK v dobavljenih surovinah oziroma živilih; TMK niso bile opredeljene kot dejavnik tveganja, vendar so nosilci dejavnosti razpolagali z dokazili o vsebnosti TMK v surovinah oziroma živilih; TMK niso bile opredeljene kot dejavnik tveganja in tudi dokazil o vsebnosti TMK za surovine oziroma živila ni bilo na razpolago; TMK niso bile opredeljene kot dejavnik tveganja, dokazil o vsebnosti TMK ni bilo na razpolago in hkrati so bile ugotovljene še neskladnosti glede splošnih higienskih zahtev. V okviru vzorčenja pa je od dvanajstih vzorcev en vzorec jušne kocke vseboval višji delež TMK od zakonsko dovoljenega. Zaradi tega je trgovec izdelek umaknil s trga.
Strožji od Dancev
Transnenasičene maščobne kisline ali transmaščobe pridobivajo umetno, z delnim hidrogeniranjem (dodajanjem molekul vodika na dvojne vezi med atomi ogljika) rastlinskih maščob, praviloma jih srečamo v predelanih izdelkih, katerim proizvajalci tako izboljšujejo aromo, videz in daljšajo rok uporabnosti. A transmaščobe motijo presnovo maščob, vplivajo na razmerje med dobrim in slabim holesterolom (slabega povečujejo in dobrega znižujejo). Zaradi strukturnih lastnosti se transmaščobe veliko lažje vežejo na stene žil in so resen dejavnik tveganja za razvoj kroničnih srčno-žilnih bolezni in kapi. Zato so uvedbo omenjenega pravilnika nutricionisti toplo pozdravili in izpostavili, da pomeni zelo pomemben korak na področju varovanja javnega zdravja. Za izhodišče pravilnika pa je bil uporabljen danski model, a mi smo naredili korak naprej - na Danskem omejitve namreč veljajo le za živila, ki so naprodaj potrošnikom, v Sloveniji pa tudi za živila v veleprodaji.
Pričakovali bolj spodbudne rezultate
"Stanje glede obvladovanja tveganja, vezanega na TMK, kaže na pomanjkljivosti, saj je bilo popolnoma skladnih le 16 odstotkov nosilcev dejavnosti od vseh pregledanih. Analizirana živila pa so bila skladna v 91 odstotkih (kot rečeno, neskladen je bil eden od dvanajstih odvzetih vzorcev)," so še dejali iz UVHVVR in dodali, da so, ker je bilo v obveščanje nosilcev živilske dejavnosti, potrošnikov in drugih javnosti vloženega precej truda (med drugim tudi preko medijev in preko spletnih strani), pričakovali ustreznejše rezultate, zlasti glede obvladovanja lastnih postopkov proizvodnje, kjer je tveganje za pojav povečane količine transmaščob.
Inšpektorji bodo v okviru rednih pregledov še naprej nadzorovali upoštevanje pravilnika o največji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin.
