"Nihče ni poškodovan, samo pripeljite nam malo vode."

"Opažamo, da se navade iz mesta, ko ljudje nepremično strmijo v telefon, prenašajo v hribe. Zgodilo se je že, da so med hojo igrali igrice ali pa pošiljali sporočila, ne da bi se ustavili," gorski reševalec Jani Bele razlaga o vzrokih za nesreče v gorah, ki so povezane tudi s spremembami v družbi. "Vse informacije hočemo na pladnju, ne znamo pa oceniti realne situacije v naravi, preceniti, kaj je prav in kaj ne," nadaljuje, svoje besede pa podkrepi z novimi primeri. Skupina planincev je pridobila vse informacije o poti na goro, tudi zadnjo objavljeno fotografijo so si ogledali, na njej je bila gora kopna. A fotografija je bila z južne strani, sami pa so šli po severni strani, in tudi ko so večkrat prečkali snežišče, jih to ni ustavilo, da bi nadaljevali, četudi brez ustrezne zimske opreme. Postavili so si celo šotore in prenočili, zjutraj pa se zbudili na poledenelem območju.

Med pet in osem intervencij na dan

Gorski reševalci vsako leto opažajo porast intervencij, če so predlani presegli številko 500 in so lani opravili 537 reševalnih akcij, jih bo letos, kot kaže, še več. Lani so do prvega julija posredovali 208-krat, letos že 247-krat in to kljub temu, da so v hribih dolgo časa botrovale razmere, v katerih obiskovanje hribov skorajda ni bilo mogoče. Maja je namreč še snežilo, potem je sledilo dolgotrajajoče obdobje slabega vremena. "Takoj naslednji dan, ko se je vreme izboljšalo, smo imeli osem intervencij," poudari Bele. Lani je v gorah zaradi gorniških dejavnosti, kot so hoja, plezanje in turno smučanje, umrlo 14 ljudi, ob tem pa še 17 ljudi, ki so se poškodovali na težko dostopnih terenih, med delovnimi nesrečami, s padalom, kolesom, kajakom. Letos je že osem oseb umrlo med gorniškimi dejavnostmi in enajst pri drugih dejavnostih. Razmerje v gorskih nesrečah med domačimi obiskovalci in tujci je 60 proti 40, kar pomeni, da je v njih vseeno udeleženih nekaj več slovenskih državljanov. Med poškodovanimi so najpogosteje turisti, ki nimajo nobenega znanja v gorah, sledijo planinci in nato gorski vodniki in reševalci. "Se pa povečuje število nesreč turistov, tako tujcev kot domačinov. Tudi pri Slovencih se zgodi, da pridejo v hribe, ne da bi kaj vedeli o njih," poudari Bele.

Policisti poti ne morejo preprečiti

V zadnji akciji policistov na poti čez Komarčo - pot so v torek zaradi obnove zaprli - so policisti dvanajstim obiskovalcem svetovali, da se zaradi neprimerne opreme obrnejo, nekateri so ubogali, drugi pa kljub vsemu nadaljevali s potjo. "Zaenkrat policisti nimajo zakonske osnove, da bi preprečili tako pot," izpostavi Bele. Na začetku sezone se reševalci najpogosteje srečujejo z nesrečami zaradi utrujenosti in obnemoglosti, ko hočejo planinci z veliko žlico uresničiti svoje cilje, ter zaradi dehidracije. "Zgodilo se je že, da so nas poklicali na pomoč z besedami: 'nihče ni poškodovan, samo pripeljite nam malo vode'." Pogosto so reševalci priča neodgovornemu ravnanju staršev, ki obiskujejo gore z otroki brez ustrezne opreme in znanja, prav tako pa izpostavljajo, da je do sedaj zaradi podhladitev več ljudi umrlo poleti kot pozimi. "Dovolj je, da si moker ali se poškoduješ in podhladitev je hitro tu," svarijo še pred eno nevarnostjo gorski reševalci. Tudi poleti so nevarne zaplate snega, planinci zaidejo v težave tudi zato, ker ne sledijo markiranim potem.
Reševalci, ki delujejo prostovoljno, neprofitno in humanitarno, so na intervencije in vsako leto "bolj pestre sezone" dobro pripravljeni, izpostavlja predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Janez Rozman, od klica na pomoč do takrat, ko je ponesrečenec že v bolnišnici, običajno mine ura in petnajst minut, je dodal načelnik komisije za letalstvo pri GRS Toni Smolej. Gorski reševalci pa še enkrat opozarjajo, da naj planinci nikar ne mahajo njihovemu helikopterju, saj s tem ovirajo reševanje.