Kot so sporočili iz centra za obveščanje uprave za zaščito in reševanje, so dogodke zabeležili v občinah Bistrica ob Sotli, Brežice, Celje, Duplek, Gorišnica, Hoče-Slivnica, Koper, Krško, Maribor, Mislinja, Pivka, Podčetrtek, Prevalje, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Slovenj Gradec, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šentilj, Šentjur, Šmartno ob Paki, Vojnik, Zagorje ob Savi in Zreče.
Skupaj so zabeležili 26 dogodkov, aktiviranih je bilo 22 prostovoljnih gasilskih društev in dve poklicni enoti. Gasilci so večinoma črpali meteorno vodo iz objektov in jih zavarovali s protipoplavnimi vrečami, odstranjevali so tudi podrta drevesa.
Zaradi obilnega deževja se je danes sprožilo tudi osem zemeljskih plazov, in sicer na območjih občin Izola, Koper, Lovrenc na Pohorju, Makole, Piran, Slovenj Gradec ter Šentjur. Od tega je pet plazov zasulo oziroma ogrožalo prometno in drugo infrastrukturo, v dveh primerih pa stanovanjska objekta. Posredovali so gasilci iz štirih enot prostovoljnih gasilskih društev, ki so uredili odvodnjavanje oziroma plazišča prekrili s folijami.
{twitter}https://twitter.com/vremenolovec/status/1208686788157546497{/twitter}
Hrvaško obalo zajelo močno neurje
Ob hrvaški obali Jadrana danes močno dežuje in piha južni veter, ki ponekod v Dalmaciji dosega hitrosti tudi do 100 kilometrov na uro, poročajo hrvaški mediji. V nekaterih obmorskih krajih, kot so Vrsar, Vodice pri Šibeniku in Hvar, je morje poplavilo obalo. Ponekod v zaledju Dalmacije je padlo skoraj 60 litrov dežja na kvadratni meter.
Ob obali močno dežuje, ponekod so tudi plohe z grmenjem. Do 10. ure so v Dalmaciji zabeležili od pet do 30 litrov dežja na kvadratni meter, ponekod v zaledju Dalmacije tudi 59 litrov, je poročal portal dalmacijadanas.hr. Kot so dodali, je večino padavin pričakovati v naslednjih nekaj urah. Sredi dneva bi lahko plimovanje poplavilo obalne predele več dalmatinskih mest.
Več trajektnih in ladijskih linij med celino in hrvaškimi otoki je zaradi neurja prekinjene. Veter povzroča tudi zelo visoke valove.
Neurje ob hrvaški obali je bilo pričakovano. Hrvaški hidrometeorološki zavod je objavil oranžni alarm za celotno obalo, kar pomeni, da je vreme potencialno nevarno za človeška življenja. V večernih urah naj bi se vreme umirilo.
Hrvaški mediji so danes poročali, da je močna nevihta že prejšnjo noč zajela dele Dalmacije in notranjosti države med Zadrom in Kninom. V Pakoštanih pri Zadru je v soboto zvečer obilna toča prekrila ceste. Zaradi velikih količin ledu so morali posredovati gasilci, poroča regionalna televizija N1.
Neurja po Evropi terjala najmanj deset življenj
Neurja z močnim vetrom in nalivi, ki so ta konec tedna prizadela jug Evrope, posebej Španijo, Portugalsko in Italijo, so terjala najmanj deset življenj. Največ, šest smrti, so zabeležili v Španiji, po dva človeka sta umrla na Portugalskem in v Italiji. Za danes so napovedana nova neurja in poplave, poročajo tuje tiskovne agencije.
V španski Andaluziji je v soboto umrl 68-letni Nizozemec, ki je utonil med deskanjem na razburkanem morju, v provinci Granada pa je umrl moški, ki ga je skupaj z avtom odnesla narasla reka v mestu Huescar. V Madridu je umrla 32-letna Korejka, na katero je padel kos pročelja stavbe, ki ga je odtrgal veter, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Visoke vode znova zajele tudi Benetke
Zaradi neurja so marsikje v Španiji ostali brez elektrike, na letališčih v Galiciji pa so morali preusmeriti ali odpovedati več poletov. Za celotno obalo Galicije in Asturije so danes zaradi močnega vetra in visokih valov razglasili rdeči vremenski alarm, kar je najvišja stopnja ogroženosti.
V Italiji je v soboto med neurjem v Furlaniji - Julijski krajini blizu mesta Pordenone na severu države neki moški utonil v avtomobilu. Zapeljal je na poplavljeno cesto, ki je bila sicer zaprta za promet, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. V bližini Firenc pa je neki motorist zdrsnil v reko in utonil.
Visoke vode so znova zajele tudi Benetke, kjer je bilo v soboto zvečer pod vodo 30 odstotkov mesta. Za danes in jutri napovedujejo dodatno poslabšanje, saj naj bi gladina morja dosegla 130 centimetrov. V tem primeru bo poplavljenih kar 46 odstotkov Benetk. V novembrskih katastrofalnih poplavah je sicer voda v mestu dosegla kar 187 centimetrov.
