Ogenj uničuje, a tudi čisti

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Požari so katastrofa le za ljudi, ne za naravo.
Sašo Bizjak

Gori po sibirskih tundrah, gori v Amazoniji, gori pri nas na goriškem Krasu. Kaj pa Grčija? Verjetno še nismo pozabili na obsežne požare v Kaliforniji. Požigajo tropske gozdove v Indoneziji, da bi na pogoriščih posadili oljne palme. Ali je Zemlja postala planet požarov? Morda imamo trenutno res tak vtis. Gorijo gozdovi, travniki, grmičevje. Da zraste gozd, tak, ki je vreden svojega imena, je pri nas potrebno, recimo, okoli 50 let. 50 let počasne rasti izgine skoraj dobesedno v trenutku. Drevesa so dajala senco, iz njihovega listja je nastajal humus, ščitila so tla pred vetrno in vodno erozijo, ki so blažila segrevanje - konec koncev pa tudi uporabljala za svojo rast ogljikov dioksid, plin, ki ga trenutno najbrž ne mara prav dosti ljudi, hkrati pa delajo kisik, da mi lahko dihamo.
Predragocena drevesa, iz katerih takole mimogrede naredimo nekaj ton polen ali sekancev ali peletov za kurjavo, da imamo lahko celo stanovanje ali vso hišo (pre)toplo (kajti nafta ni obnovljiva, les pa je!). Ali pa na kupe pohištva, ki ga je treba, vsaj v naši megapotrošniški družbi, menjati vsakih 20 let. Sem bil preskromen v tej oceni? Samo da imamo gospodarsko rast in da se troši, kisik bo nastal drugje, ogljikov dioksid bo tudi poniknil kje drugje.

"Da zraste gozd, tak, ki je vreden svojega imena, je pri nas potrebno, recimo, okoli 50 let. In 50 let počasne rasti izgine skoraj dobesedno v trenutku."
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta