Barbara Gavez Volčjak
Največja sreča novopečene mamice je, ko otrok prvič krepko poprime za bradavico in se naje pri njenih prsih. Če je vse v redu, je obdobje dojenja pravzaprav najbolj brezskrben čas z dojenčkom. Že čez nekaj mesecev se namreč začnemo ubadati z vprašanjem, kaj, kdaj in kako bo otrok jedel. Za nekaj nasvetov smo povprašali pediatrinjo Andrejo Krebs, dr. med., iz Maribora.
Ali vas mamice dojenčkov pogosto sprašujejo za nasvet, kdaj naj začnejo otroka dohranjevati?
Prvi pogovor o uvajanju goste hrane se prične v šoli za bodoče starše, ko so mame še noseče. Uvajanje ne sme biti ne prezgodnje ne prepozno. Predvsem se bodoče mamice opomni, da je prehrana v nosečnosti in zlasti v prvem letu življenja pomembna zaradi svojih dolgoročnih učinkov na razvoj in zdravje v odrasli dobi. Po rojstvu otroka je prvi obisk v posvetovalnici načrtovan v starosti enega meseca. Takrat jim povemo, da zadošča izključno dojenje in da gosto hrano otroku dajemo pokušat po dopolnjenem četrtem mesecu starosti.
Zakaj je meja ravno štiri do šest mesecev? Od česa je to odvisno?
Dodajanje goste hrane se prične, ko dojenje ne zadovoljuje več vseh prehranskih potreb oziroma materino mleko ne vsebuje dovolj vseh raznolikih hranil, ki jih potrebuje dojenček. To se zgodi med četrtim in šestim mesecem. Črevo je v tej starosti dovolj zrelo, da sprejme in absorbira drugačne molekule. Ledvici sta sposobni boljše filtracije, nevrološko je otrok dovolj razvit, da se priuči požiranja in goltanja hrane. Hitra rast in razvoj dojenčka zahtevata večji in bolj raznolik vnos hranil.
Starostno obdobje med četrtim in šestim mesecem zaradi vsega naštetega priporočata tudi WHO in ESPHAN (svetovna zdravstvena organizacija in evropsko združenje za gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano), podpirajo pa ga tudi številne študije. Seveda pa so to priporočila. Otroci se med seboj razlikujejo in različno hitro razvijajo, zato je pri uvajanju hrane tak razpon.
