(POGLED) Čisto evropske tegobe slovenskih krščanskih demokratov

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinsek

Trideset let neposredne predhodnice poznejših krščanskih demokratov v Sloveniji sovpada z zanimivimi časi za evropsko krščansko demokracijo. Spraševanje o tem, kdo je (za Evropsko ljudsko stranko) Viktor Orban in kakšen naj bo odnos osrednjega toka evropskih konservativcev do njega, namreč nikakor ni obroben družinski ravs. Je trk ob resničnost vedno večjega prepada med vzhodom in zahodom evropske celine, pa tudi ob vse glasnejše mrmranje s terena, da so šli zahodnoevropski demokristjani v svojem prizadevanju za všečnost pri sklepanju kompromisov s prevladujočim javnim mnenjem bržkone predaleč. Zato je lahko v bistvu obrobni politični akter z madžarskih ravnic sploh pridobil težo, ki mu sicer ne bi šla.
Kajti pogled na severovzhod Evropske unije, kamor se da umestiti tudi Slovenijo, je tri desetletja po demokratičnih spremembah za krščanske demokrate komaj še sladko-kisel. Res je, Evropska ljudska stranka je tam že od leta 2004 praviloma bistveno močnejša kot zahodneje, toda "pravi" demokristjani so v tem delu sveta prejkone obroben pojav. To velja celo, če upoštevamo, da zadnjih trideset let niti z njihovimi zahodnoevropskimi kolegi ni bilo posebej prijaznih. Dediščino nekdaj vsemogočnih italijanskih sta si dolgo delila Berlusconi in Prodi, danes pa je je največ razdeljene med Salvinija in pet zvezdic, ki so od nekdanjih gospodarjev italijanske domovine še precej bolj oddaljeni. Nemški krščanski demokrati so v primerjavi z drugimi videti robustni, toda danes ne uživajo le vsaj tretjino manj podpore kot v zlatih združitvenih časih, marveč jih po petnajstih letih Merklove sočasno precej bolj muči vprašanje, za kaj se sploh zavzemajo. Galopirajoča sekularizacija je nekaj desetletij za vodilnima cerkvama precej proti smetišču zgodovine potisnila še nekdaj cvetočo nizozemsko krščansko demokracijo. V Franciji, kjer slednja nikoli razen v prvih povojnih letih ni spadala v prvo ligo, so od nje po zadnjem Macronovem pohodu ostali samo še okruški. Na shujševalni kuri so že dolgo belgijski demokristjani, pa celo avstrijski so po preporodu pod taktirko Sebastiana Kurza za kakšnih deset točk šibkejši kot še leta 2002.

Sherpa
Arhiv Večera
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta