Pomoč je za mnoge starejše predraga

Tanja Fajnik Milakovič Tanja Fajnik Milakovič
17.09.2019 17:04

V letu 2016, ugotavlja računsko sodišče, je pomoč prejemalo 8,9 odstotka od vseh 395.127 upravičencev, 1,7 odstotka starejših je čakalo na sprejem v dom, za ostalih 89,4 odstotka starejših država nima podatkov.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V revidiranem obdobju ni bila zagotovljena enaka ali primerljiva obravnava uporabnikov oskrbe v domovih za starejše.
Igor Napast

Računsko sodišče je ugotovilo, da država nezadovoljivo skrbi za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih. In to že več let. Opravilo je namreč revizijo dela vlade, ministrstva za zdravje in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2018. Po mnenju računskega sodišča niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo. Poleg tega tudi niso zagotovili enake obravnave upravičencev, načrtovanje novega sistema dolgotrajne oskrbe pa ni bilo ustrezno.

Oskrba v domu bistveno cenejša od pomoči na domu

V letu 2016, ugotavlja računsko sodišče, je pomoč v obliki različnih storitev socialnega varstva prejemalo 8,9 odstotka od vseh 395.127 upravičencev, 1,7 odstotka upravičencev pa je bilo v čakalni vrsti za sprejem v domove za starejše. Za ostalih 89,4 odstotka upravičencev država sploh ni imela podatkov o tem, koliko pomoči bi potrebovali - ter ali in kakšno pomoč so dejansko prejemali. Tako tudi ni podatka, koliko ljudi je ostalo brez potrebne pomoči.

Za zakon o dolgotrajni oskrbi porabili že 74,5 milijona

Računsko sodišče še opozarja, da vlada ter obe ministrstvi niso ustrezno načrtovali novega sistema dolgotrajne oskrbe. Tako vlada ni natančno določila in razmejila nalog, za katere naj bi bilo pristojno vsako od obeh ministrstev. Pri pripravi predloga zakona o dolgotrajni oskrbi niso natančno ugotovili slabosti obstoječega sistema ter določili virov financiranja storitev.
"Vlada je za projekte, ki naj bi zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne, namenila kar 74,5 milijona evrov," so zapisali na računskem sodišču in dodali, da je to nesorazmerni strošek v primerjavi s potrebnimi sredstvi za zagotovitev manjkajočih zmogljivosti. Zato po njihovem mnenju ni mogoče pričakovati, da bo država vzpostavila sistem, ki bo zagotavljal oskrbo vsem upravičencem, ki potrebujejo pomoč. Računsko sodišče je revidirancem podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, od ministrstva za delo pa je zahtevalo predložitev odzivnega poročila.
In kaj pravijo na obeh ministrstvih? "V letošnjem letu smo že pristopili k določitvi podrobnejših standardov za izvajanje posameznih vrst oskrbe v sodelovanju s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije. Potekajo tudi aktivnosti za zagotovitev dodatnih kapacitet institucionalnega varstva, v okviru priprave proračuna za leto 2020 pa načrtujemo sredstva v višini pet milijonov evrov za vlaganje v domove za starejše," pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na zahtevo računskega sodišča bodo v roku 90 dni pripravili tudi odzivno poročilo z navedbo popravljalnih ukrepov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta