(PORTRET TEDNA: ALEŠ ŠABEDER) Diagnoza je, zdaj so nujna učinkovita zdravila

Če je ponedeljkov koalicijski vrh lakmusov papir, kolikšno podporo ima v koaliciji za izvedbo reform, potem lahko rečem, da to podporo ima." S temi besedami je poznavalec vladno-koalicijskega utripa ocenil podporo koalicijskih partnerjev ministru za zdravje Alešu Šabedru, ki je na omenjenem srečanju poleg ocene trenutnega stanja v zdravstvu predstavil ključnih petnajst prioritet do konca prihodnjega leta. Diagnozo je, če uporabimo zdravniški žargon, postavil, pa čeprav so najšibkejše točke slovenskega zdravstva znane že vsaj desetletje. Ni pa še povedal, katera konkretna zdravila (ukrepe) bo uporabil, da bi zdravstveni sistem deloval učinkoviteje, smotrneje, v zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih v zdravstvu.

Pogovarja se z vsemi

Na reformo zdravstva prebivalci te dežele čakamo že lep čas in njegovim predhodnikom je spodletelo pri izvedbi prav zato, ker v koaliciji ni bilo iskrene podpore. Brez te in podpore predsednika vlade ni upa na uspeh. Tega se minister Šabeder, ki za zdaj uživa veliko podporo predsednika vlade Marjana Šarca - ne nazadnje je bil prav on, in ne Samo Fakin, Šerčeva prva izbira za zdravstvenega ministra - še kako zaveda. Zaveda pa se tudi teže odgovornosti, ki jo ima na tem položaju. Od tega, ali mu bo uspelo izpeljati reformo, je navsezadnje odvisna ocena, ki jo bodo volivci dali Šarčevim na prihodnjih volitvah. Ne nazadnje je prav zdravstvo ena glavnih prioritet te vlade. "Sedim na najbolj vročem stolčku v državi. In hkrati na tistem, na katerem ne moreš računati na priljubljenost; še tisti, ki nimajo nič proti tebi, govorijo čez tebe. Obenem pa ima vsak od dveh milijonov prebivalcev svoje mnenje, kaj bi bilo treba spremeniti v zdravstvu," je po dveh mesecih in pol na mestu šestnajstega ministra za zdravje v samostojni Sloveniji zbral vtise ob pripravi tega članka. Tisti, ki ga poznajo nekoliko bolje, dodajajo, da tega izziva ne bi sprejel, če ne bi bil prepričan, da lahko na tem področju vendarle premakne stvari z mrtve točke. Da je strokoven, vztrajen, pošten in se dela loti sistematično, Šabedrove odlike opiše Ljubo Jasnič, nekdanji generalni sekretar stranke Desus, ki je lani neuspešno kandidiral na listi LMŠ za ljubljanskega svetnika in se šteje med Šabedrove prijatelje. Spoznala sta se v času, ko sta oba bila v Petrolu. Jasnič, ki dobro pozna princip političnega delovanja, pravi, da bo pri izpeljavi reforme nujno sklepati kompromise, saj je zdravstvo še vedno politični fevd. S sklepanjem kompromisov, a ne za vsako ceno, nima težav, pravi minister za zdravje. "A kompromisi morajo biti sklenjeni v korist pacientov, ne pa politike." V kateri se Šabeder po lastni oceni za zdaj dobro znajde.
Pri spremembah, ki bi jih rad izpeljal, si želi pridobiti širšo politično podporo, zato bo, potem ko je končal predstavitev svojih prioritet pred koalicijskimi partnericami, začel pogovore tudi z opozicijo. Podobno taktiko je ubral tudi z vsemi ključnimi deležniki v zdravstvu, od zdravnikov, medicinskih sester, drugih zaposlenih v zdravstveni negi do sindikatov. Takoj ob nastopu mandata si je preko srečevanj z njimi poskušal ustvariti zaveznike za svoje prihodnje načrte. In tako rekoč vsi, s katerimi se je doslej srečal, so izrazili zadovoljstvo z odnosom, ki ga kaže do tistih na drugi strani pogajalske mize. To pri marsikaterem njegovem predhodniku oziroma predhodnici ni bilo pravilo.

Za hierarhijo odgovornosti

V manj kot sto dneh ministrovanja Šabeder še ni potegnil nobene poteze, s katero bi v zdravstvu kaj premaknil in zaradi katere bi že lahko ocenjevali njegovo delo. Za to tudi ni imel časa, saj je moral gasiti požare; razmere, ki jih je podedoval na področju družinske medicine. In podpisovanje dokumenta aktivnosti in kompetenc v zdravstveni in babiški negi, ki bi morale biti urejene že pred meseci. Zato bo treba za oceno ministra še nekoliko počakati.
Devetinštiridesetletni Šabeder, Ptujčan, Štajerec, je delo v zdravstvu začel šele pred letom in pol, ko je na povabilo ljudi iz SMC postal generalni direktor UKC Ljubljana. Pred tem si je, ekonomist po izobrazbi, delovne izkušnje pridobival v gospodarstvu, kot področni direktor v velikih sistemih, na primer v Petrolu in Mercatorju. V času, ko je vodil Semenarno Ljubljana, so uspešno končali postopek prisilne poravnave in povečali prihodke. Tudi v UKC Ljubljana, ki ga je vodil le 14 mesecev, mu je do neke mere uspelo zmanjšati izgubo, pa čeprav ni izvedel vseh sanacijskih ukrepov in minusa na računih ni zmanjšal v tolikšni meri, kot je napovedoval. Tisti, ki so z njim sodelovali v UKC, izražajo zadovoljstvo z njegovim delom.