Za Trst bi moral biti to zgodovinski dan - v pozitivnem smislu. Sklenitev sporazuma med Italijo in Madžarsko, podpisala sta ga italijanski notranji minister Matteo Salvini in madžarski zunanji minister Péter Szijjártó, ki zagotavlja madžarskemu javnemu podjetju 320.000 kvadratnih metrov površine za gradnjo pristaniškega terminala, bi moral biti glavni dogodek današnjega dne. Madžarska nujno potrebuje pristanišče, vse kaže, da dosedanji dogovori s Hrvaško in Slovenijo niso dosegli želenega uspeha in Madžari torej prihajajo v Trst.
Najprej skupne policijske patrulje
Vendar temu dogodku mediji včeraj niso namenjali največje pozornosti. V televizijskih poročilih in na spletnih straneh lokalnih dnevnikov so ga komajda omenjali. Vsa pozornost je bila namreč namenjena Salvinijevi napovedi o gradnji zidu na italijansko-slovensko meji. O tem je italijanski notranji minister spregovoril že dopoldne ob prihodu v Trst, bežno celo pri slovesnosti podpisa sporazuma z madžarskim ministrom, popoldne pa na tiskovni konferenci, kjer pa je bil milejši. Medtem ko je zjutraj ob prihodu v Trst potrdil celo zaostril svoje dosedanje izjave, češ "zapečatili smo mejo na morju, zapečatiti moramo tudi mejo na kopnem", je bil pred novinarji veliko bolj umerjen. Po njegovih besedah prečka slovensko italijansko mejo povprečno kakih 20 migrantov dnevno. Včeraj zjutraj so jih zajeli 16 in takoj začeli postopek za njihovo vrnitev v Slovenijo, kot to določa dublinska uredba, ki je Salvini sicer ni izrecno omenil. Pač pa je dejal, da je govoril s slovenskim notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem, od katerega je zahteval okrepitev nadzora na meji, in s hrvaškim notranjim ministrom Davorom Božinovićem z zahtevo, naj okrepi nadzor na hrvaški južni meji, torej na meji z Bosno in Hercegovino, sam pa je zagotovil dodatnih 40 policistov za nadzor meje. Zavzel se bo tudi za skupne patrulje italijanske, slovenske in hrvaške policije. Če to ne bo zadostovalo, bo Italija uvedla "vsakršno rešitev, tehnično, praktično in tehnološko".
Te besede so na novinarski konferenci izzvale vrsto vprašanj. Tu se je Salvini odločil za korak nazaj: gre za zadnjo možnost, upa v sodelovanje slovenske in hrvaške policije, kateri je dodal še bosansko, in rešitve, kot je ukinitev schengna in nadzor na meji (o zidu ni izrecno govoril) so pač zadnje rešitve, če bi se izkazalo, da so vsi drugi ukrepi nezadostni.
20 migrantov dnevno v povprečju ilegalno prečka slovensko-italijansko mejo
Demostracije za in proti Salviniju
Seveda pa je, kot napovedano, Salvini naletel na kar nekaj protestnih manifestacij. Medtem ko so na tržaškem Velikem trgu Salvinija pričakali njegovi pristaši, kot običajno jih je bilo veliko, je policija protestnike levičarskih organizacij odrinila nekaj sto metrov stran in jim je preprečila približanje krajem, ki jih je obiskal notranji minister. Bilo je veliko gesel in transparentov, vendar ne zelo veliko udeležencev. Opozicijska demokratska stranka, ki od vsega začetka nasprotuje zapiranju meje, pa je organizirala vrsto protestov na mejnih prehodih s Slovenijo; potekali so v popoldanskih urah vse do večera v podporo odprti meji.
Tako je minil včerajšnji obisk. Po predvidevanjih, bi lahko rekli. Če je še zjutraj Salvini svoji publiki na trgu napovedoval, da bodo, če bo treba, zapečatili mejo, tega na novinarski konferenci ni ponovil. Od 240 kilometrov zidu, ki ga je napovedal svojim volivcev, je prešel na dogovor s Slovenijo in Hrvaško in skupni nadzor meje. Še enkrat torej dve verziji, ena politična za strankarske privržence in druga, uradna, kjer se je grožnja spremenila v napoved sodelovanja s Slovenijo in Hrvaško.
Obsodbe v Državnem zboru in med evroposlanci
V Državnem zboru so se danes vrstile obsodbe Salvinijeve napovedi glede možnosti postavitve ovir na meji. Med drugim so v poslanskih skupinah ocenjevali, da bi bile fizične ovire nesprejemljive in neevropske, medtem ko so mnenja o mešanih patruljah še vedno različna. Tudi evropski poslanci iz Sloveniji so bili kritičnih do Salvinija. Nekateri so napovedali, da bodo o tem spregovorili tudi v Evropskem parlamentu.
