Študentka teološke fakultete: "Gledala sem tisto malo štručko in si mislila, da ne bom nikoli doštudirala"

Helena na teološki fakulteti obiskuje magistrski program zakonskih in družinskih študij. "Čaka me še magisterij in izpopolnjevanje na smeri zakonske in družinske terapije. Še kar precej časa bom v teh študentskih vodah," pripoveduje 26-letnica, sicer trdoživa Primorka, ki biva v Ljubljani. Njen študij se je "zavlekel" in s tem se je sprijaznila. Danes je poročena, pred letom in pol, ko se jima je z možem Gregorjem rodila hči, pa sta bila oba študenta, on je obiskoval pravno fakulteto. "Vedno sva si želela biti mlada starša, vedno se mi je zdelo čudovito, če si mlad starš. Pa sva si vseeno rekla, da bi bilo fino, če bi lahko pred tem še malo potovala v dvoje," se spominja. A se je zgodilo. Ni bilo nenačrtovano, pa tudi popolnoma načrtovano ne. Prišla je Lara, Gregor in Helena pa sta postala starša. 

Načrte si pišem s svinčnikom in ne s flomastrom 

Za zimsko izpitno obdobje, ki se ravnokar izteka, si je Helena sicer pripravila natančen razpored obveznosti. "Pripravila sem si zelo dober plan glede tega, kdaj se bom kaj učila in katere izpite bom opravila. Na koncu pa sem dobila angino, tudi mož je dobil angino, Lara pa virozo. Vse se je podrlo," pravi. Na to, da si mora načrte za študij zdaj v beležko pisati s svinčnikom - saj obstaja možnost, da jih bo treba zradirati, se je navadila. Še pred nekaj leti bi ji spodrsljaj, kakršen je recimo neopravljen izpit, zamajal svet, zdaj pa si tega ne more privoščiti. Ko se je pred letom in pol rodila Lara, je Helena sicer že zaključila z obiskovanjem vseh predavanj tekočega obdobja, zato novorojenčice ni vozila s seboj na fakulteto, ampak sta lahko skupaj počivali doma. "Nekaj mojih sošolk pa si je dojenčke pripeljalo s sabo, v začetku, ko malček še relativno veliko spi, je to izvedljivo," pravi in poudarja, da je njena fakulteta v odnosu do nosečnosti in starševstva sicer precej specifična. V času, ko je bila noseča Helena, sta bili noseči tudi dve njeni sošolki, še dodatni dve sta doma že imeli otroka. "Tako da za profesorje in sošolce to ni bilo neko presenečenje, vem pa, da je na kakšnem drugem faksu to tabu tema."

Najprej dojenje, potem učenje 

Rojstvo otroka v času študija je tudi testna preizkušnja za odnose, ki jih imajo mladi starši z ljudmi okoli sebe. Neverjetno razliko naredi tudi dejstvo, ali so jim pri skrbi pripravljeni (in zmožni) pomagati svojci. Prve tri mesece po porodu Helena sploh ni upala pomisliti na to, da bi se vrnila v študijske klopi, po njenih besedah se je dovolj suvereno počutila šele takrat, ko je mala Lara dopolnila 10 mesecev. "Je pa takrat prišla moja mama in mi pomagala. Zjutraj sem Laro nahranila, potem je šla mama z njo na sprehod, jaz pa sem se medtem učila," pripoveduje. V mesecih po porodu se je izkazalo tudi, da je rojstvu otroka "sito" za površinska prijateljstva. Študentski ritem življenja je nenadoma nadomestil starševski. "S prijateljicami smo se ob večerih vedno dobivale pri eni ali drugi. Potem se to spremeni, ker moraš zvečer za otroka izvesti neko rutino, torej ga skopati, nahraniti ..." pravi, a dodaja, da ima tudi na tem področju precejšnjo srečo, saj ji je z najpomembnejšimi ljudmi uspelo preoblikovati naravo odnosa. 

Aroganca, neprijaznost ... Kakšne so pravice študentskih staršev?

Čeprav je življenje staršev-študentov v praksi precej drugačno od življenja tistih, ki so zaposleni in imajo po rojstvu otroka pravico do porodniškega dopusta, dodatnih (zakonskih in denarnih) privilegijev nimajo. "Ni nobene razlike, le kar se tiče študija, obstajajo nekatere olajšave. Da bi za take družine obstajala kakšna dodatna pomoč, pa žal ne. Tudi pri izpolnjevanju določenih vlog pogosto naletimo na primere, ko mamice-študentke k nam pridejo popolnoma obupane. Borijo se s tistim velikim pokom papirjev in niti približno jim ni jasno, kaj morajo obkrožiti, na centru za socialno delo pa jim nihče nima časa pomagati. Povedo nam, da so uradniki z njimi neprijazni, arogantni," izkušnje opisuje svetovalka Anja Kajba iz Študentske svetovalnice.
Na osnovi okoliščine starševstva so sicer mladi upravičeni do dodatnega študijskega leta, ki ga lahko uveljavljajo po rojstvu otroka. "Če ženska rodi v tekočem študijskem letu, ga lahko uveljavlja naslednje študijsko leto, nekatere fakultete pa so prilagodljive in omogočajo, da ga študentke uveljavljajo tudi ob koncu študija, recimo kot podaljšanje absolventa," še pojasnjuje Kajba.