Testiranje učiteljev ni obvezno, a kdor se ne testira, ne more v razred. V igri tudi testiranje otrok

Urška Mlinarič
23.01.2021 06:00
Sviz je za testiranje, nasprotuje pa ukazovalni retoriki.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Učitelji se bodo testirali po protokolu vsak teden. 
Andrej Petelinšek

Po dnevu različnih navodil z dveh pristojnih ministrstev o tem, ali je testiranje s hitrimi antigenskimi testi na covid-19 za zaposlene v vzgoji in izobraževanju obvezno ali ne, je padla odločitev, da bo testiranje prostovoljno, saj noben zakon ne določa obveznega testiranja za ta kader. "A učitelji, ki se ne bodo testirali, ne bodo mogli v živo izvajati pouka v razredu," je na tiskovni konferenci pojasnila direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Kerstin Petrič.

Pri tem je poudarila, da je testiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju eden ključnih ukrepov, ki ga priporočajo tako Svetovna zdravstvena organizacija, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni kot tudi vse slovenske strokovne inštitucije, in sicer pred začetkom pouka in potem periodično vsaj enkrat na teden. V tej luči je ministrstvo za zdravje v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje izdelalo protokol, v katerem je določeno, da se bodo zaposleni v vzgoji in izobraževanju testirali periodično, praviloma vsak ponedeljek. Prvič, za učitelje prve triade in vzgojitelje v devetih od dvanajstih regij, ki so izpolnile vladne pogoje za prehod iz črne v rdečo fazo, že prihodnji ponedeljek. Če bo test pozitiven, bo učitelj ali vzgojitelj odšel domov v izolacijo. Če bo test negativen, pa v torek v razred oziroma igralnico.

Fleksibilen način organizacije

"Testiranje bo potekalo skladno z dogovorom med šolo in zdravstvenim domom, o tem, kdaj in kje naj se zglasijo vzgojitelji in učitelji, pa jih bo obvestilo vodstvo njihove šole," je dejala Kerstin Petričeva. "Za fleksibilen način smo se odločili, ker se okoliščine na lokalni ravni zelo razlikujejo in je nekje bolj primerno, da se testiranje izvede v zdravstvenem domu, drugje pa se lahko organizira v šoli ali v dogovoru z lokalno skupnostjo v za to posebej določenem prostoru."

Tam, kjer je število zahtevanih testiranj preveliko ali so šole in vrtci zelo oddaljeni od zdravstvene ustanove, bo ministrstvo zagotovilo sodelovanje pooblaščenih mobilnih enot. Šole in zdravstveni domovi pa se bodo tudi dogovorili, kako naj zaposleni prihajajo na testiranje, da ne bo čakalnih vrst. Vsekakor gre za velik organizacijski zalogaj, saj bo v ponedeljek treba testirati skoraj 27.000 oseb, a Kerstin Petričeva zatrjuje, da so zdravstveni domovi na to pripravljeni.

Pomembni so tudi drugi ukrepi

Na vprašanje, ali vlada predvideva tudi testiranje otrok, pa je direktorica direktorata dejala, da je to lahko naslednji korak, o katerem razmišljajo tako kot številne druge vlade v Evropi. "Ponekod so se testiranj otrok že lotili in vredno je počakati, kakšen bo njihov izplen," je pojasnila Kerstin Petričeva. Ob testiranju je kot nujno za preprečevanje širjenja okužbe v šolah in vrtcih izpostavila še druge varnostne ukrepe, kot so ustrezna medsebojna razdalja, nošenje mask, prezračevanje, razkuževanje rok ter ostajanje doma ob vsakem najmanjšem znaku okužbe. "To so nujni pogoji, da nam bo uspelo obdržati otroke v šolah," je poudarila.

Da testiranju nikakor ne nasprotujejo, temveč ga zagovarjajo, saj se zavedajo, da testiranje pomeni korak k preprečevanju okužb, je včeraj pojasnil tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj. Četrtkovo pismo Sviza, češ da ministrica z nasprotujočimi si informacijami glede testiranja znova povzroča zmedo in poglablja nezaupanje, je namreč v delu javnosti vzbudilo občutek, da sindikat nasprotuje testiranju. "Mi nasprotujemo ukazovalni retoriki, saj se na tak način komunikacije učiteljstvo ne odziva dobro. Učitelji so dovolj ozaveščeni in odgovorni ter se do skupnih družbenih problemov obnašajo profesionalno. Učinek bi bil veliko boljši, če bi bili nagovorjeni na drugačen način," pravi Štrukelj.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta