Uroš Esih
Dobri dve leti pred novo pomembno slovensko zunanjepolitično preizkušnjo je vlada potrdila Projektno nalogo za izvedbo priprav in predsedovanja Slovenije Svetu EU, ki bo v drugi polovici leta 2021. Prvo je bilo v prvi polovici leta 2008, v času vlade Janeza Janše.
Predsedovanje tudi kot turistična promocija
Vlada Marjana Šarca želi predsedovanje izkoristiti za krepitev ugleda Slovenije kot aktivne države članice EU. Kajti Slovenija je kmalu po prvem predsedovanju izgubila svoj proevropski zalet in se zadovoljila z obrobno in pasivno vlogo v evropski zvezi. Odmevnejše študije, ki so v zadnjem času preučevale aktivnost in vpliv držav članic EU, so bile namreč vse po vrsti negativne za Slovenijo. Lanska raziskava vplivnega londonskega miselnega trusta Evropski svet za zunanje odnose (ECFR) je pokazala, da Slovenija sodi v krog najmanj vplivnih držav EU. Slovenija je v kategoriji splošnega vpliva države na politiko evropske zveze med 28 državami članicami pristala čisto na repu, na 25. mestu, ki si ga deli še z Latvijo, Malto in južno sosedo Hrvaško.
- 80 milijonov evrov bo po oceni vlade strošek predsedovanja.
- 30 ministrskim zasedanjem, 60 zasedanjem Odbora stalnih predstavnikov, 2000 zasedanjem delovnih skupin in odborov predseduje država v pol leta.
- 350 ljudi bo za izvedbo zahtevnega projekta zaposlila vlada.
"Ne izumljamo tople vode"
V stroške predsedovanja je vštet tudi strošek za zaposlovanje novih kadrov, ki bodo pomagali pri izvedbi zahtevnega projekta. Že novembra lani je vlada ocenila, da bo treba za projekt na novo zaposliti okoli 350 ljudi. Ob tem je Mally izpostavil, da ne želijo ponoviti napake iz časa prvega predsedovanja, ko je Slovenija veliko vlagala v kadre, a jih nato ni znala obdržati. Sicer pa bo vlada po njegovih besedah pri organizaciji sledila izkušnjam iz leta 2008: "Ne izumljamo tople vode."
Ena ključnih vsebinskih nalog Svetu EU predsedujoče države je usmerjanje zakonodajnega dela EU in oblikovanje stališč Sveta EU prek različnih ravni odločanja. V času posameznega šestmesečnega obdobja se obravnava predvidoma od 500 do 700 različnih zakonodajnih osnutkov. Pomembno vlogo pri izvedbi predsedovanja bo imelo stalno predstavništvo Slovenije pri EU v Bruslju, kjer bo treba sedanje število zaposlenih po oceni vlade potrojiti. Večina srečanj bo v Bruslju, Slovenija pa bo gostila okoli deset neformalnih ministrskih srečanj in tudi nekatere druge pomembne dogodke.
Zeleno gospodarstvo, tehnologije, Balkan
Dragan Barbutovski, direktor zavoda Evropa misli in nekdanji govorec slovenskega predsedovanja EU leta 2008: "Kot mala država članica iz vala širitve pred 15 leti je bila Slovenija leta 2008 prva postavljena pred izzive predsedovanja celotni EU, kar je naredila solidno. Da bo Slovenija čez deset let v jedrni skupini Evropske unije, mora zdaj predsedovanje leta 2021 izkoristiti za izoblikovanje jasnih, predvsem z gospodarstvom in nevladnim sektorjem usklajenih prioritet: zeleno in trajnostno gospodarstvo, nove tehnologije ter Zahodni Balkan. Na politični ravni pa se mora zavzemati za reformo EU, ki bo pripeljala do nepolitične Evropske komisije in transparentne Evropske unije, temelječe na dialogu in delujoče za interese ljudi. Vseskozi pa mora zagovarjati evropske vrednote. Ker brez vrednot ni EU, propad katere bi za Slovenijo imel katastrofalne posledice. Predvsem pa mora biti predsedovanje začetek in ne konec, kot je to bilo leta 2008, nove zgodbe."
