(VEČERNO BRANJE) Ograje našega časa

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Sliši se kot sodobna slovenska basen. Na spisku za odstrel se znajdejo volk, medved in Zajc. Vsi trije so se tako hudo namnožili, da ogrožajo življenje, zdravje in premoženje državljanov. Volkov je za dvanajst tropov, medtem ko se medvedja populacija bliža številki tisoč. Pol preveč, pizdijo kmetje, ki Zajcu zamerijo predvsem to, da bolj kot politiki masakra sledi filozofiji svojega predhodnika in idola: Leben ist Leben.
Od kod kar naenkrat tisoč medvedov, če je zgornji limit sedemsto? Od kod teh tristo kosmatih preveč? Je za to povečano medvedjo skupnost kriv slab monitoring ali ograje na južni meji? Dokler jih niso postavili, je bil režim prostega pretoka zveri in blaga nekaj samoumevnega. Slovenski medvedi so radi hodili v Gorski Kotar, Liko in na Velebit, medtem ko so hrvaški in bosanski uživali v divjini kočevskega gozda in notranjskih planot. Zdaj so obtičali znotraj schengena. Naprej ne znajo, nazaj ne morejo. Slovenija je postala medvedji žep.
Zato je čas, da se končno podrejo tiste ograje ob Kolpi. Najbolj pametno bi bilo, da jo država podari kmetom, ki živijo na najbolj ogroženih območjih. Medvedov ni treba ubijati, res ne. Odpeljite jih v Ukrajino, Španijo ali Francijo, kjer živi močna slovenska medvedja skupnost.
Če medvedom in volkovom prištejemo še horde ilegalnih migrantov, o katerih po volitvah resda ni veliko govora, lahko samo ugotovimo, da je SDS edina stranka, ki trenutno obvladuje slovenske gozdove. Kar je velik kapital, saj gozdovi predstavljajo 58 odstotkov celotne površine države. SDS je prva poštekala, da Slovenci prihajamo iz gozda. Da smo se v nekaj tisoč letih tako lepo prilagodili, da se lahko človek piše Zver, pa je še vedno človek. Očitki, da v največji opozicijski stranki včasih zaradi dreves ne vidijo gozda, je odveč. V svojih vrstah imajo profesionalce, kot je Logar (gozdar), in cel bataljon lovcev, ki bi pod poveljstvom Žana Mahniča pred volkovi in šakali že zdavnaj osvobodili Poljansko dolino, če se ne bi malo pred tem zapletel v vojaško farso, kjer raziskuje fenomen vojskovanja in klevetanja.

Robert Balen
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta