Vlada meni, da je stavka v vzgoji in izobraževanju, "zaradi katere se bodo šolska vrata dejansko zaprla", neupravičena, nerazumljiva in zato ne more biti plačana iz javnih sredstev. V odgovoru sindikatom, sprejetem na dopisni seji, trdi, da v času, ko so razpisane volitve, "ne bo neodgovorno sprejemala dodanih sistemskih obremenitev javnih financ v breme naslednjega mandata".
"Ker je ustavno sodišče zadržalo celo začasno zakonsko podlago za urgentne začasne rešitve v s pandemijo najbolj obremenjenem delu javnega sektorja, so v tem času še toliko manj možne in upravičene trajne rešitve. Kakršnekoli stavke v javnem sektorju v tem predvolilnem času so zato neupravičene in bodo razumljene zgolj kot del politične kampanje v nasprotju z zakonom o volitvah. Takšne stavke tudi ne bodo plačane iz proračuna," piše v odgovoru vlade na napoved stavke v vzgoji in izobraževanju 9. marca in najavo stavke nekaterih sindikatov javnega sektorja za 16. marec.
Vlada ceni delo učiteljev in vzgojiteljev, prav tako kot tudi vse druge poklice. Z vsemi sindikati javnega sektorja se je tudi pripravljena pogovarjati o sistemskih rešitvah in reformi plačnega sistema v javnem sektorju, in to tudi v predvolilnem času, da bi lahko rešitve uveljavile čim prej na začetku naslednjega mandata, "tako da se ne izgubljajo tedni dragocenega časa". A dokončno besedo o morebitnih izpogajanih rešitvah morata v vsakem primeru imeti novi sestavi vlade in državnega zbora, je prepričana aktualna vlada. Za sprejem dodatnih obremenitev javnih financ pa da nima zakonske podlage v obstoječih proračunskih dokumentih.
"Če je leta 2000 na enega zaposlenega v šolstvu odpadlo 11 otrok, se je ta številka leta 2020 spustila na manj kot šest"
V odgovoru je vlada navedla še nekaj argumentov, zaradi katerih meni, da je stavka šolnikov neupravičena. Med drugim ugotavlja, da se je število zaposlenih v izobraževanju v zadnjih 20 letih, od leta 2000 do leta 2020, povečalo s 54.500 na 90.000. "Obenem se je število mladih do 24. leta starosti v tem istem obdobju zmanjšalo s 610.000 na 515.000. Če je leta 2000 na enega zaposlenega v šolstvu odpadlo 11 otrok, se je ta številka leta 2020 spustila na manj kot šest."
Dodatno v odgovoru piše, da je vlada med pandemijo covida-19 sektorju zagotovila znatno pomoč skozi interventne ukrepe, vredne preko 70 milijonov evrov. "Poleg tega so vrtci, osnovne šole in glasbene šole od oktobra 2020 do junija 2021 iz izplačil dodatkov zaradi epidemije prejeli skupaj še nekaj več kot 149 milijonov evrov," navaja. Vlada je omogočila tudi lažje zaposlovanje za določen čas in vključevanje študentov v pedagoški proces z namenom nadomeščanj, ter za to namenila dodatna sredstva, piše.
V odgovoru prav tako poudarja, da so se v zadnjih letih povprečne plače v javnem sektorju v letih 2019-2021 povečale za 14,8 odstotka, medtem ko so v istem obdobju v zasebnem sektorju zrasle za 10,8 odstotka. V odgovoru so spomnili še na predlagane spremembe zakona o dohodnini, ki bi vsem, tudi zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, prinesla višje plače. Zato sindikate vlada poziva, naj zakonske spremembe podprejo.
Izpostavljena so še vlaganja v infrastrukturo, kar izboljšuje delovne pogoje zaposlenih in prizadevanja, "da bi pouk v kar največji možni meri potekal v šolskih prostorih, celo v zadnjem valu epidemije ob visokih tveganjih okužb". Zato se jim zdi stavka "zaradi katere se bodo šolska vrata brez razloga tokrat dejansko zaprla", neupravičena in nerazumljiva.
