Žana Vertačnik
Pred več leti še morda nevede ob rob potisnjena skrb za psihološko zdravje ter pripravljenost pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske (SV), ki se urijo na tujem, danes ni spregledana, lahko bi dejali tudi, da se ji namenja posebna pozornost. Tako razlagata višja vojaška uslužbenca Tomaž Kovač in Nuša Gorenak, ena izmed 19 zaposlenih psihologov v SV, ki delujeta na osnovnem taktičnem nivoju in sta del 72. brigade. V osnovi s sodelavci skrbita za priprave vojakov na mednarodne misije, sicer pa spremljata odnose v enotah in podpirata poveljnike z nasveti, kaj narediti, da se situacija izboljša, nam razlagata, ko ju ujamemo med običajnim delovnim dnem v mariborski Vojašnici generala Maistra.
Življenje v bazah bolj stresno kot na terenu
Prav nič običajno pa ni življenje pripadnic in pripadnikov, ki odhajajo na večmesečne mednarodne misije, najštevilnejša na Kosovu je le ena izmed njih. Življenje v bazah lahko hitro postane (pre)naporno, zlasti pomembno in največkrat v izziv pa je ohranjanje homogene skupine, ki je sposobna več mesecev sobivati kot družina. "Na Kosovu, kjer je misija tako zelo velika, zelo sistematično delamo na klimi, odnosih in zaupanju. Pri manjših pa bolj do izraza pridejo neke individualne zgodbe," razlaga Kovač, ki se že dvajset let ukvarja z vojaško psihologijo. Misije bi, pravi, lahko delili na dve vrsti: take, kjer so stresni dejavniki v bazah zaradi notranjih nemirov večji kot zunaj, in druge, kjer je ravno obratno, a slednje lahko za zdaj pripišejo le v Afganistanu.
Najpogostejša trenja tako izvirajo iz konfliktov v bazah, odnosov med pripadniki. "Karkoli se zaplete na misiji, se da ponavadi tam rešiti," pri tem razlaga Kovač, ki meni, da se včasih zgodi, da "kaka ekipa ni prav formatirana". Nadaljuje, da se "procesov skupinske dinamike ne da preskočiti in ti procesi zajemajo neke tenzije, da se te vloge postavijo na pravo mesto", pri čemer se potem točno ve, kdo je kdo in kakšen je njegov neformalni status.
"Ko prideš domov, pozvoniš pri vratih ves vesel, da si prišel nazaj, si v bistvu motnja v sistemu"
"In če se doma kaj zakomplicira, si nemiren"
A srž večine zgodb vojakov na mednarodnih misijah je družinska problematika. Včasih smo to, da gre kdo za pol leta od doma, zelo podcenjevali, razlaga Tomaž Kovač. V obdobju pol leta se razmere doma spremenijo, partner oziroma partnerka postane bistveno bolj samostojna, predrugačijo se procesi odločanja, pojasnjuje in pri tem izpostavlja: "Ko prideš domov, pozvoniš pri vratih ves vesel, da si prišel nazaj, si v bistvu motnja v sistemu." Ker morata partnerja spet poiskati ravnotežje, čigavo mnenje ima kako težo pri odločitvah, je potreben čas, to se ne da narediti z danes na jutri, doda Kovač. Prav zato danes največ poudarka dajejo pripravam na odsotnost od doma in zlasti za čim lažjo vrnitev, tako pri vojakih kot pri družinskih članih. "Strpnost in čas," je bistven nasvet, pravi Gorenakova. "Ko prideš nazaj, so te vsi družinski člani veseli, ti pa mogoče potrebuješ malo več miru," opozarja na potrpežljivost. Ta nasvet je najboljši, a ne zaleže pri vseh, razlagata sogovornika. "Fantje, ki gredo prvič na misijo, teh stvari niti ne jemljejo tako resno. Te informacije pustijo največji vtis na starih borcih, ki so to že vse dali večkrat čez," pojasni Kovač.
Tomaž Kovač in Nuša Gorenak, ena izmed 19 zaposlenih psihologov v SV, ki delujeta na osnovnem taktičnem nivoju in sta del 72. brigade.
Najpogostejša trenja izvirajo iz konfliktov v bazah, odnosov med pripadniki.
Kadar imajo občutek, da razmere za vojaka postanejo neobvladljive ali da problema ne znajo definirati, dovoljujejo tudi vrnitev domov.
Vojaki danes v situacije veliko bolj razumsko
Se pa tudi na terenu dogodijo hujše stvari, celo tragične, ki na ravni baze povzročijo nemir in slabo počutje; Kovač se pri tem spomni samomora pripadnice pred leti. Kadar imajo občutek, da postanejo stvari za pripadnike neobvladljive ali da problema ne znajo definirati, jim dovolijo tudi vrnitev domov ali pa pripadnike domov celo pošljejo, razlagata, in tako ravnajo tudi ob drugih tragičnih družinskih dogodkih.
Zdaj na tujem 326 pripadnikov SV
Trenutno je na mednarodnih operacijah in misijah 326 pripadnic in pripadnikov SV, največ, kar 244, jih je na Kosovu. Poleg tega je 40 pripadnikov na okrepljeni prednji prisotnosti v Latviji, na preostalih posameznih lokacijah, kot so Afganistan, Izrael, Skopje, Libanon in nekatere druge, pa je do osem vojakov.
Redki izkoristijo pomoč
Nekoč so ob večjih kontingentih psihologi skupaj s pripadniki odhajali na misije in se z njimi vračali domov, danes obvelja takšna praksa le, ko gre za tristo ljudi ali več. "Nekje pol leta pred misijo se naredijo spiski, kdo so osnovni in rezervni kandidati. Ti gredo potem skozi postopek usposabljanj," pojasni Gorenakova. Specialistične priprave, med drugim tudi na voditeljske sposobnosti, in predavanja o neverbalni komunikacij ter nasploh komuniciranju so predpriprava, ki ji sledijo še obiski v treh kratkotrajnih napotitvah na terenu. Gorenakova in Kovač izpostavljata, da so na voljo tudi družinam, dosegljivi so na dežurnem psihološkem telefonu.
"Smo na razpolago, odzovemo se na kakšno pobudo oziroma vprašanje, ampak da bi bilo to sistemsko urejeno, to pa ne," pravi Kovač. Tudi pripadniki se nanje ne obračajo v večjem številu. Razlagata, da njihovo delo obsega okoli 15 odstotkov individualnih obravnav, ko na vrata potrkajo posamezniki onkraj skupinskih obravnav. Ob vprašanju, ali najpogosteje pridejo s strahovi v širšem smislu, se zdrzneta, Kovač pa odvrne: "Strahu ne prepoznavamo kot našega problema. Pričakujemo, da znajo naši fantje s tem živeti." Strah je prisoten, a v obvladljivem okviru, nadaljuje in pravi: "Ker če si normalen, te je strah."
Premier na obisku pri vojakih v BiH in na Kosovu
Predsednik vlade Marjan Šarec je danes in jutri na obisku pri slovenskih vojakih v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, kjer se bo seznanil s poslanstvom in nalogami slovenskih vojakov. Med drugim bo z visokimi vojaškimi predstavniki iz poveljniške strukture Eufor Althea, Natovega poveljstva Sarajevo in Kforja govoril o aktualnih varnostnih in splošnih razmerah v BiH in na Kosovu. Na obeh lokacijah so sicer varnostne razmere po oceni MORS trenutno mirne in stabilne, a varnost še ni povsem in trajno utrjena. V BiH se soočajo z migrantsko krizo, z vračanjem svojih državljanov, ki so se v Siriji in Iraku borili za skrajno skupino Islamska država, hkrati pa so več kot eno leto po parlamentarnih volitvah še vedno brez vlade. Slednje velja tudi za Kosovo, potem ko je poleti odstopil premier Ramush Haradinaj.
