Tina Recek
Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije se precej izboljšuje. Med letoma 2000 in 2017 se je namreč pričakovano trajanje življenja ob rojstvu podaljšalo za pet let, s 76,2 leta na 81,2 leta, kar je eno največjih povečanj v Evropski uniji v tem obdobju. Moški pri nas živijo približno šest let manj kot ženske, v EU je ta razlika med spoloma okoli pet let. Tovrstne ugotovite so ene izmed številnih, ki izhajajo iz poročila o zdravstvenem profilu naše države, ki ga je v okviru pregleda za EU objavila konec novembra Evropska komisija, včeraj pa so ga predstavili v Hiši Evropske unije. Gre za dvoletna poročila in preglede, ki jih Evropska komisija objavlja od leta 2016 v sodelovanju z OECD-jem in Evropskim observatorijem za zdravstvene sisteme in politike. Namen poročil je državam pomagati, da izboljšajo uspešnost njihovih zdravstvenih sistemov, saj nudijo celovit vpogled v delovanje posameznega zdravstvenega sistema na podlagi podatkov, ki so primerljivi z drugimi državami članicami.
Slovenija je leta 2017 za zdravstvo porabila 2060 evrov na prebivalca, v EU je povprečje 2884 evrov
Zaužijemo premalo sadja in zelenjave
Raziskovalci so pod lupo vzeli tudi dejavnike tveganja. Pri tem so ugotovili, da lahko približno 37 odstotkov vseh smrti v Sloveniji pripišemo vedenjskim dejavnikom tveganja, kar je podobno kot povprečje EU, ki je 39 odstotkov. Približno 19 odstotkov vseh smrti je povezanih s prehranskimi tveganji, kot so majhen vnos sadja in zelenjave ter velik vnos sladkorja in soli. Tobak (vključno z neposrednim in posrednim kajenjem) povzroči 16 odstotkov vseh smrti, medtem ko alkohol in majhna telesna dejavnost vsak približno tri odstotke vseh smrti.
Scarpettijeva je še omenila zdravstvene izdatke, ki se v skladu s splošno gospodarsko rastjo počasi povečujejo, vendar ostajajo pod povprečjem EU. Slovenija je leta 2017 za zdravje porabila 2060 evrov na prebivalca, v EU pa je povprečje 2884 evrov.
Pomemben napredek v zadnjih letih pa je bila preusmeritev zdravstvenega sistema v preventivo in dejavnosti na področju javnega zdravja, zlasti na področju nenalezljivih bolezni in dejavnikov tveganja, in to prek centrov za promocijo zdravja, referenčnih ambulant, svetovanja in presejalnih testov na ravni osnovne zdravstvene dejavnosti. Na drugi strani so velika slovenskega zdravstvenega sistema še vedno čakalne dobe, ki so glavni razlog za neizpolnjene medicinske in zobozdravstvene potrebe. Leta 2017 je 3,5 odstotka prebivalstva poročalo o neizpolnjenih potrebah po medicinski oskrbi zaradi finančnih razlogov, razdalje ali čakalnih dob. Ta podatek skoraj za dvakrat presega povprečje EU.
Najhitreje se staramo
Poleg čakalnih dob je še problematično pomanjkanje zdravnikov. Zlasti majhno število zdravnikov družinske medicine negativno vpliva na čakalne dobe. Spodbudna novica je, da se trenutno usposablja več zdravnikov in tudi plače so se spremenile tako, da se zmanjšuje plačna vrzel v primerjavi s specialisti v bolnišnicah. Raziskovalka je še omenila, da je Slovenija ena od držav v EU, kjer se prebivalstvo najhitreje stara, zato se bodo po predvidevanjih zdravstveni izdatki kot delež BDP v naslednjih letih povečali.
Vodja enote na generalnem direktoratu Evropske komisije za zdravje in varnost hrane Sylvain Giraud pa je poudaril, da se v eni državi en zdravstveni sistem obnese, pri drugi pa se ta isti ne bi, zato je treba pri iskanju rešitev za izzive določene države treba primer dobre prakse druge države prilagoditi sistemu matične države in pri tem upoštevati njegov dosedanji razvoj.
