Zima zahteva kompleksno pripravljenega planinca

Zime v dolini še ni, visokogorje pa je že pobelilo. V zimskih razmerah je za hojo v hribe potrebnega še več znanja kot poleti, zato se je treba na turo dobro pripraviti. Nad 1800 metri velja trenutno druga stopnja nevarnosti proženja plazov, ki je med bolj nevarnimi zato, ker so ljudje prepričani, da se jim ne more nič zgoditi. Pa se jim zgodi še prej kot takrat, ko je stopnja višja in ostanejo doma, opozarja strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
Sneg v hribih je pomrznjen, zbit in poleg vse opreme, ki mora biti v nahrbtniku v poletnih mesecih, je treba imeti zimsko opremo, kamor sodijo dereze, cepin in primerni zimski čevlji. Tudi v nižjih legah, kjer ni snega, kot sta denimo Pokljuka in Velika Planina, previdnost ni odveč, saj so planinske poti pokrite z listjem, pod njim pa se skrivajo mokre korenine, kamenje, ploskve ledu, vse to pa predstavlja nevarnost za zdrs, poudari Franc Gričar, načelnik Vodniške komisije PZS in inštruktor planinske vzgoje.
"Če je na facebooku, gremo še mi"
"Ko gremo na morje, se vsi pozanimamo, kje je trajekt, kje bomo spali in podobno, ko gremo v gore, pa marsikdo pozabi na primerno pripravo. Hoja v gore pozimi zahteva kompleksno pripravljenega planinca," izpostavi Šerkezi, da ni dovolj le nekaj izkušenj v hribih poleti, temveč je priporočljivo pridobivanje dodatnega znanja na različnih izobraževanjih. Vse pogosteje namreč predvsem pri mladih opažajo, da se v hribe odpravijo na podlagi vtisov z družbenih omrežij in forumov, objavljenih fotografij na facebooku in instagramu, ko si rečejo "pa gremo še mi". Četudi nekdo ob objavi napiše, da je bilo lahko, je to popolnoma subjektivna ocena, saj ne vemo, kakšno znanje ima tisti, ki je fotografije objavil.