Jasmina Cehnar
Živali so v slovenskem pravnem redu obravnavane kot stvari, torej enako kot avtomobil, pohištvo ali copate. Ker v sodobni družbi to ni več primerno, je ministrstvo za pravosodje v sodelovanju z nevladniki in stranko SD predlagalo, da v okviru novele stvarnopravnega zakonika živali opredelijo kot čuteča živa bitja, a v medkoalicijskem usklajevanju je bila beseda "čuteča" izbrisana, ker se z njo ni strinjala stranka SMC.
Druga definicija, ista obravnava
V stranki, ki jo vodi Zdravko Počivalšek, nekdanji direktor Kmetijske zadruge v Šmarjah pri Jelšah, so pojasnjevali, da ne dvomijo o sposobnosti čutečnosti živali, da pa jih pravosodno ministrstvo ni prepričalo, kaj so z besedo "čuteča" želeli doseči. In da bi lahko taka formulacija odprla dileme, ali prepovedati pridelavo in uživanje mesa. V SMC so tudi prepričani, da bi dikcija čuteča živa bitja v zakonodajo vnesla zmedo, saj da bi zajela več kot 85.000 živali, tudi nevretenčarje in mehkužce, kar da bi bilo nasprotno definiciji v zakonu o varstvu živali, ki se nanaša na vretenčarje. "Definicija živali kot čutečih bitij v predlogu novele stvarnopravnega zakonika za živali tudi sicer ne prinaša prav ničesar drugega - namreč njihov pravni položaj se ne spreminja, saj bodo še naprej obravnavne enako kot stvari: možno jih je kupiti, prodati, zastaviti. V čem, razen v političnemu izpostavljanju posameznih politikov, je torej namen tega predloga?" se sprašujejo v SMC in predlagajo, naj se v stvarnopravni zakonik zapiše, da živali niso stvari, njihovo varstvo pa naj ureja poseben zakon.
"Zdravorazumsko za vsakega človeka je, da so živali čuteča bitja. Nasprotno bi trdil samo kak velik 'genialec' ali norec"
Čas za družbeno razpravo
A na pravosodnem ministrstvu so jasni: gre za prvi in pomemben korak pri zavedanju in podelitvi živalim posebnega statusa ter apel k nadaljnji družbeni razpravi in izboljševanju zdajšnje zakonodaje. "Takšna vrednostna opredelitev, za katero verjamemo, da je v družbi že tako ali tako sprejeta, stremi k temu, da se človek tudi pri izvrševanju svojih stvarnih pravic vzdrži ravnanj, ki živalim povzročajo nerazumno nepotrebno trpljenje," pojasnjujejo svoj predlog. Poudarjajo, da se čutečnost razume v smislu čutenja bolečine, ki nikakor ni enaka za vse živali, ampak je odvisna od stopnje njihovega razvoja živčnega sistema. Pravosodna ministrica Andreja Katič je sicer v javnosti dejala, da je dosežena opredelitev, da so živali živa bitja in ne več stvari, vseeno napredek.
Simbolična gesta za živali
Je pa to veliko razočaranje za nevladnike. "Zdravorazumsko za vsakega človeka je, da so živali čuteča bitja. Nasprotno bi trdil samo kak velik 'genialec' ali norec," pa je komentiral okoljski pravnik Anton Kalin, ki si je za odmik živali od stvari prizadeval že pri prejšnji vladi. Takratni napori so šli še korak naprej - da bi definiciji čuteča živa bitja pripisali še, da so živali sposobna trpljenja. Kot poudarja, gre pri prizadevanjih za vpis besedice "čuteča" med drugim za usklajevanje z evropsko zakonodajo, ki čutečnost živali navaja v 13. členu Lizbonske pogodbe, pa tudi za potrditev tega, kar slovenski sodniki že izvajajo v praksi, ko je vpleten interes živali. "To je simbolična gesta za živali, ki lahko izboljša njihov pravni status v prihodnje," pravi tudi Kalin in kot primer navede izboljšanje tretmaja živali v procesu zakola.
Do čutečnosti z amandmajem
Kratka beseda, ki je sprožila dolge razprave, sicer še ni povsem odpisana, saj se originalni predlog lahko vrne med obravnavo novele stvarnopravnega zakonika v parlamentu. Ta bo predvidoma februarja prihodnje leto. Že za danes ali jutri pa pobudnica zakonodajne spremembe, poslanka Meira Hot iz vrst SD, napoveduje vložitev amandmaja, s katerim bo s koalicijskimi partnerji in Levico v novelo zakonika besedo "čuteča" skušala umestiti še enkrat.
