Svoboda tiska po avstrijsko

Avstrijski dnevniki so v začetku maja izšli s praznimi naslovnicami v znak protesta proti novemu zakonu o javni radioteleviziji ORF. Na ta način so protestirali časopisi in magazini Kleine Zeitung, Standard, Krone, Heute. Kurier. Salzburger Nachrichten, Oberösterreichische Nachrichten, Tiroler Tageszeitung. Vorlaberger Nachrichten, Neue Voralberger, Oberösterreichisches Volksblatt, Wiener Zeitung, Profil, Die Furche, NÖN in BVZ.

Njihovi odgovorni uredniki so ob tem zveznemu kanclerju Karlu Nehammerju in drugim članom njegove vlade, ki jo sestavlja koalicija Ljudske stranke in Zelenih, in parlamentarcem napisali protestno pismo. V njem so poudarili, da "so časopisi in revije, tiskane ali digitalne, nepogrešljiva sestavina liberalne demokracije in njihova raznolikost zagotavlja mnenjsko pluralnost". Tako so zapisali, ker so prepričani, da načrtovana sprememba zakona o avstrijski javni televiziji ORF temu že zdaj največjemu avstrijskemu medijskemu ponudniku namenja še več javnega denarja in mu daje še več priložnosti za razširitev ponudbe v digitalnem prostoru. "To pa je slabo za medijsko pluralnost," ogorčeno ugotavljajo. Zato naslovnike pozivajo, da storijo prav obratno, da onemogočijo tak medijski monopol, da bodo ljudje mogli sami odločati, kje bodo dostopali do preverjenih dejstev.

Član uredništva štajersko-koroškega dnevnika Kleine Zeitung Ernst Sittinger v Gradcu že v prvem stavku poudari, da so avstrijski mediji protestirali tako "proti novem zakonu kot tudi proti vladi". Kaj torej spreminja predlog novega zakona o ORF, za katerega trdijo, da je že tako medijski monopolist? Ali bo ORF dobival še več denarja iz proračuna oziroma? "ORF seveda ne bo dobil neposredno več denarja, bo pa radiotelevizijski prispevek postavljen na širše in zanesljivejše temelje. V prihodnje bodo namreč morala prispevek plačati vsa gospodinjstva. Doslej pa je bilo tako, da so gospodinjstva ta prispevek plačala zgolj, če so premogla televizijski ali radijski sprejemnik. Pri tem je sprejem po elektronskem spletu zastonj," odgovarja Sittinger.

In zakaj naj bi novela zakona o ORF škodila avstrijskim časopisom, na kakšen način jim bo okrnila razvojne možnosti v prihodnosti, kot je bilo rečeno? Sittinger: "Najprej: ORF premore spletno stran, poimenovano Blaue Seite, ki je na nek način zastonjski časopis na svetovnem spletu. Na tej spletni strani je mogoče priti do vseh novinarskih vsebin ORF brezplačno. To pa je v nasprotju s pravili, ki so bila dogovorjena z ORF. In to seveda škodi časopisom, saj so njihove spletne izdaje pretežno plačljive. V prihodnje naj bi sicer Blaue Seite omejili, vendar zelo ohlapno, kar nikakor ne bo dovolj. Nadalje pa: denar od gospodinjstev ne bi smel teči enosmerno k ORF, ampak želimo, da bi s tem denarjem plačevali kakovostne vsebine vseh medijev, tudi tiskanih."

Težava je torej predvsem v tem, da so digitalne vsebine ORF občinstvu dostopne zastonj, pri tiskanem mediju pa se je treba nanje posebej naročiti in jih plačati. Ali za ORF vsaj obstaja kakršna koli omejitev v objavljanju vsebin, ki so kilkabilne, bulvarske, še vprašamo graškega sogovornika: "Omejitev je, ampak je le kvantitativna, torej 350 sporočil na mesec. Toda k temu sme ORF objavljati neomejeno število videov s kratkimi opisi." Sittinger še doda, da bo novela zakona o ORF verjetno začela veljati s 1. januarjem prihodnjega leta.

Po elektronski pošti smo za odgovore prosili še predsednika Združenja avstrijskih časnikov/Verband Österreichischer Zeitungen (VÖZ) na Dunaju Geralda Grünbergerja, ki je tudi med podpisniki protestnega pisma. Izid s praznimi naslovnicami? "To je bila skupna akcija VÖZ in naših članov. Šlo je za javni poziv avstrijski politiki ob svetovnem dnevu svobode medijev. Z njo smo skušali poudariti pomen mnenjske in medijske raznolikosti in opozoriti na eksistencialno grožnjo zasebnim založniškim medijem spričo načrtovane novele zakona o ORF. Kajti z njo bodo že zdaj največjemu ponudniku medijskih vsebin ORF odprli še več prostora, kar bo ogrozilo razvojne možnosti avstrijskih časopisov in revij ter postavilo na kocko medijsko pluralnost, saj bo javnopravni radioteleviziji namenilo mnenjski monopol."

Grünberger pojasnjuje spremembe, ki jih prinaša novela zakona: "Radiotelevizijski prispevek bo novela vezala na splošni obvezni prispevek za ORF po gospodinjstvu in podjetju. Doslej je bil prispevek vezan na sprejemnik. ORF bo tudi dobil nadomestilo izgube pred obdavčitvijo - drugače kot doslej na prispevek ORF ne bo obračunan prometni davek. Posledično ne bo odbitka vstopnega davka na dodano vrednost. Zavoljo tega bo smel ORF pričakovati znatne dodatne prihodke od prispevkov, vsaj 710 milijonov evrov od prispevka za ORF in še 100 milijonov evrov od državnega proračuna, ki se odpoveduje vstopnemu davku. Še vedno pa bo veljalo načelo neto stroškov, kar pomeni, da stroški ORF ne smejo biti prekomerno kompenzirani. Vendar pa se stroški seveda smejo povečati, sploh če ne bodo varčevali."

Kako pa bo novi zakon o ORF škodil časopisom, smo povprašali tudi Grünbergerja: "Sprememba zakona predvideva še več manevrskega prostora za spletno ponudbo ORF, torej za vsebine Online Only oziroma Online First. Ta dodatna digitalna ponudba bo še bolj učvrstila vodilni tržni položaj ORF.at. Že doslej nobena zaostritev pravil in prepovedi časopisnih podobnosti na domači strani ORF ni bila uspešna. Zatorej zahtevamo jasno upoštevanje javnopravnega poslanstva ORF: konkretno imamo v mislih avdio in avdiovizualne vsebine, objavljene na tako imenovani Blue Seite. Kajti dokler je ta online novičarski portal dejansko enak dnevnemu časopisu in je dostopen, domnevno, zastonj, to predstavlja veliko oviro digitalni transformaciji časopisnih naročniških prihodkov v digitalne naročnine oziroma uvajanju plačilnega zidu za digitalne časopisne vsebine. Zato se bojimo, da se bo z novim zakonom zmanjšala raznolikost domačih medijev in s tem se bodo zožile tudi osnovne vrednote naše demokratične družbe. Stalo pa nas bo tudi delovnih mest."

Grünberger na naše vprašanje o omejevanju bulvarskih, klikabilnih vsebin v javnem mediju opozori: "Ne določbe sedanjega zakona ORF in tudi ne predlagana novela zakona ne preprečujeta lovljenja klikov s tako imenovanimi bulvarskimi, rekli bi rumenimi, vsebinami. Novi zakon tudi predvideva, da naj bi ORF deloval kot nevtralna servisna platforma za zasebne medijske vsebine. Prav v tem vidim nevarnost, da bo ORF distribuiral tabloidne vsebine, ki pomenijo določeno tveganje in škodo za kakovost javne službe."