(INTERVJU) Ana Tasič, članica Gibanja za pravice Palestincev: "Če ljudstvo tako dolgo tlačiš, bo reagiralo"

06.06.2021 05:30
Sogovornica Ana Tasič je aktivna članica Gibanja za pravice Palestincev, diplomirala je iz mednarodnih odnosov, magistrirala iz človekovih pravic, sicer pa je leto in pol delala kot prostovoljka v begunskih taboriščih na Zahodnem bregu. V te kraje se še danes redno vrača na obisk k prijateljem - tako na palestinski kot tudi na izraelski strani. Prepričana je, da Slovenci o dogajanju na Bližnjem vzhodu nismo dovolj ozaveščeni, njihovi problemi se nam zdijo oddaljeni. A kot je dejala, z Bližnjega vzhoda prihajajo k nam ljudje, ki iz držav bežijo, in nikoli ne moremo vedeti, kdaj se bo nam zgodilo kaj podobnega. "Boj za človekove pravice na enem kraju na svetu bi moral biti boj za človekove pravice povsod," pravi.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
"Iz Palestine se te lahko dotakne zgodba vsake družine, ker ni človeka, ki ga izraelska okupacija ne bi na tak ali drugačen način prizadela." 
Igor Napast

​Leto in pol ste bili prostovoljka na Zahodnem bregu, ki je danes del okupirane Palestine. Kakšne so razmere tam?

Na prvi pogled se v mestih zdi, da življenje teče normalno. Ko želiš potovati med kraji na Zahodnem bregu, pa kmalu naletiš na kontrolno točko izraelske vojske, ki tam nadzoruje dogajanje. Če imaš palestinske dokumente, ne moreš biti nikoli prepričan, da te bodo spustili naprej (v šolo, službo, na obisk k sorodnikom …). Izrael nadzoruje vsa področja življenja, od izdaje osebnih dokumentov do gradbenega dovoljenja. Izraelska vojska lahko v kateremkoli trenutku vstopi v katerokoli hišo na Zahodnem bregu in brez razloga ljudi odpelje v zapor - to se dogaja vsak dan. Poleg tega so po vsej površini Zahodnega brega postavljene nelegalne izraelske naselbine, ki pomenijo kršitev mednarodnega prava, stojijo pa na nelegalno prisvojeni palestinski zemlji. V njih živi okoli pol milijona naseljencev, ki imajo kot državljani Izraela vse pravice in zagotovljeno odlično infrastrukturo (elektrika, voda, avtoceste proti Izraelu, šole), medtem ko imajo denimo Palestinci v sosednji vasi dostop do pitne vode le enkrat na teden, svobodo gibanja jim omejujejo kontrolne točke, izraelska vojska in zid okoli Zahodnega brega. Ti izraelski naseljenci so pogosto tudi oboroženi in nasilni do Palestincev, nekaznovano jih napadajo, jim požigajo polja in žagajo oljčna drevesa, ki so zanje pomembna tako gospodarsko kot simbolično. Skratka, gre za apartheid, saj imajo Izraelci vse pravice, Palestinci pa jih imajo zelo malo.

Zakaj si Izrael sploh želi nadzor nad Zahodnim bregom?

Na tem območju so zelo pomembni viri pitne vode in rodovitna zemlja, kmetijstvo pa je pomemben del izraelskega gospodarstva, zato jim je v interesu, da območje zadržijo zase. Tukaj imamo tudi mi kot potrošniki moč, namreč da prenehamo kupovati izraelske izdelke, kot so datlji, avokado, različna zelenjava, kozmetika s soljo iz Mrtvega morja …, vse to je namreč pridelano v nelegalnih naselbinah na Zahodnem bregu.

​To je odziv nemoči

Na kakšen način se Palestinci upirajo?

Snemajo vse, kar se dogaja, in s tem poskušajo obvestiti javnost. V času družbenih omrežij je kljub cenzuri v svet mogoče spraviti marsikatero novico o Palestini, ki bi jo Izrael rad prikril, tako da se ozaveščenost ljudi o palestinskem problemu kljub vsemu počasi izboljšuje. Vedo, da je pravica na njihovi strani, zato se kljub vsemu poskušajo vračati tja, kjer so vedno živeli (na jugu Zahodnega brega so bile beduinske vasi porušene že več kot devetdesetkrat, a se vedno znova vračajo in postavljajo šotore). Tisti, ki so bili iz svojih rojstnih krajev pregnani, pa spomin ohranjajo skozi pesmi, zgodbe, s stiki s sorodniki, hrano, kulturnimi običaji.

"Palestinci so okupirani od leta 1948. Ljudje iz Gaze se borijo za svobodo na vse možne načine." 
Epa

Kako lahko razumemo rakete iz Gaze ali metanje kamnov na Zahodnem bregu?

Palestinci so okupirani od leta 1948, in če tlačiš ljudstvo tako dolgo, bo vsekakor reagiralo. Prvo vstajo so imeli v osemdesetih, druga je bila okrog leta 2000, zadnjih dvajset let je ni bilo, bila pa so krajša obdobja, ko so Palestinci na različne načine, nekateri tudi z nasiljem, iz obupa poskušali spremeniti status quo. To je odziv nemoči, ko se desetletja trudiš z nekimi mirnimi demonstracijami, željami po normalnem življenju, spoštovanju temeljnih človekovih pravic, na neki točki pač obupaš. V Gazi to Hamas vsakič znova izkoristi in rakete poletijo proti Izraelu, primerjalno pa je škoda, ki jo Hamas s tem povzroči Izraelu, veliko manjša, kot če je obratna situacija.

Je Hamas fanatična teroristična skupina ali odporniško gibanje?

Na Zahodu smo jih razglasili za teroristično organizacijo, v Palestini pa so bili zmagovalci zadnjih parlamentarnih volitev (leta 2006). Hamas je posledica izraelske okupacije - če bi imeli Palestinci možnost dostojnega svobodnega življenja, Hamas ne bi imel razloga za obstoj. Seveda je skrajno gibanje, ki v življenju normalnega človeka nima kaj početi, ampak Palestinci ne živijo normalnega življenja. Ljudje v Gazi nimajo več česa izgubiti, zato se bodo v skrajni situaciji verjetno lažje odločili za podporo skrajni skupini. Zato vsakič, ko Izrael bombardira Gazo, Hamasu naraste podpora. Hamas in Izrael sta na nek način partnerja v zločinu. Hamas brez Izraela ne bi obstajal, Izrael pa brez Hamasa ne bi imel izgovora za napade na Gazo, v katerih preizkuša orožje, ki ga nato lahko po dobri ceni - ker je že preizkušeno - prodaja državam po vsem svetu, tudi Sloveniji.

​Prestavljene volitve, notranja razklanost

Kako pa ocenjujete politično dogajanje v Palestini?

Po vsakem takem izbruhu nasilja oziroma ob večjih napadih izraelske strani Hamasu zelo zraste priljubljenost, ker je tisti, ki reagira. Vodstvo Fataha je bolj tiho, sodeluje z Izraelom, in veliko Palestincev tega ne podpira več, ker so naveličani statusa quo, zato je njihova podpora vprašljiva. Dvaindvajsetega maja bi morale biti v Palestini prvič volitve, pa so bile prestavljene za nedoločen čas. Eden od razlogov je tudi ta, da je prišlo do razkola v Fatahu. Mlajša generacija ne podpira politike starih, Palestinci so tudi notranjepolitično zelo razklani, kar pa Izraelu koristi, ker se neenotni ljudje težje postavijo po robu okupaciji.

Kaj pomeni nedavno sklenjeno premirje? Kako trdno je in kako vpliva na položaj Palestincev in Izraelcev?

Kratkoročno je ljudem v Gazi v interesu, da jim ni treba bežati pred raketami in bombami. Ampak Izrael Gazo, kjer dva milijona ljudi živi obkoljenih z vseh strani - po kopnem, morju in zraku -, obstreljuje vsakih nekaj let. Dokler se ne rešijo vzroki za današnjo situacijo, s čimer mislim na politiko etničnega čiščenja, apartheida, okupacije oziroma kolonizacije Palestine s strani Izraela, se bodo ljudje iz Gaze borili za svobodo na vse možne načine, in verjetno bodo spet z ene in druge strani letele rakete. S tem, da bo škoda v Gazi vedno neprimerno večja kot na izraelski strani.

Pogosto slišimo, da se ima Izrael pravico braniti, kar je poudaril tudi ameriški predsednik Joe Biden. Kaj menite o ameriški podpri Izraelu? Kakšen vpliv ima na odnos drugih držav do Palestine?

Brez ameriške podpore Izraelu je vprašanje, ali bi še obstajal v takšni obliki, in evropske države tu samo sledijo ameriški politiki. Se mi pa zadnje čase zdi, da so nekatere ameriške senatorke glede tega vprašanja bolj napredne kot marsikateri evropski politiki. A nihče si brez ameriške podpore ne upa narediti koraka v smeri pravice ali pa razumevanja celotne konteksta.

Okupacija, apartheid, etnično čiščenje, kolonizacija

Zakaj ne moremo govoriti o dveh enakovrednih silah?

Izrael ima eno najbolj modernih in najbolj opremljenih vojsk na svetu, je tudi jedrska sila, Palestinci pa imajo samo teh nekaj Hamasovih raket in kamne. Izrael kontrolira Palestince na vsakem koraku, tudi iz zraka, nadzorujejo jih s kamerami, prisluškovalnimi napravami, imajo tudi vohune …

Zakaj mislite, da se v medijih neprestano poskuša enačiti ti dve strani? Kako si predstavljate objektivno poročanje?

Če bi mediji poročali objektivno, bi uporabljali termine, kot so okupacija, apartheid, etnično čiščenje in kolonizacija. To so dejstva. Takšna poročanja so verjetno posledica več dejavnikov. Mednarodna skupnost ima že od nekdaj slabo vest zaradi holokavsta med drugo svetovno vojno, eden od razlogov je verjetno tudi, da nam je lažje sočustvovati z ljudmi, ki so nam bolj podobni - Izrael kot demokratična država belcev. Izrael ima tudi zelo močno medijsko mašinerijo in v trenutku, ko se nekaj zgodi, lansirajo novice. Delujejo bolj kredibilen partner kot palestinska stran, ki ima recimo samo kamero. Tudi v Sloveniji lahko vidimo nekritično poročanje v korist Izraela.

Kako bi morali ravnati svetovni odločevalci, da bi razrešili dogajanje? Katera bi bila najpravičnejša rešitev?

To pa je vprašanje za milijon dolarjev ... Če bi se ravnali po mednarodnem pravu, bi imeli palestinski begunci pravico do vrnitve; to je šest do deset milijonov ljudi, ki so potomci tistih, ki so bili pregnani iz Palestine leta 1948 in se do danes ne smejo vrniti ali pa obiskati svojih domov. Vsi, ki tam živijo - torej tako izraelski državljani kot Palestinci - bi morali imeti enako volilno pravico, državljanske in človekove pravice. Izrael je po njihovi definiciji judovska država, in če imaš dobro polovico prebivalcev, ki so Palestinci, in slabo polovico Izraelcev, boš zelo težko imel judovsko državo, ker ne gre za večinsko prebivalstvo. Dolgoročna rešitev (ne vem, v koliko generacijah lahko pridemo do tega) je demokratična država za vse, ki tam živijo. To, kar trobijo tuji voditelji - o rešitvi dveh držav -, je vsakomur, ki je bil kadarkoli tam, jasno, da ni realno, ker je na Zahodnem bregu pol milijona izraelskih priseljencev, ki se ne bodo nikoli izselili iz svojih ilegalnih naselbin. Bojim se, da smo zelo daleč od rešitve.

Slovenska vlada je izobesila izraelsko zastavo kmalu zatem, ko so bili v napadu ubiti palestinski otroci. Kaj si mislite o tem dejanju?

Dejanje je sramotno, neumno, ni pa nepričakovano. Očitno ne razumejo dogajanja tam oziroma jim je čisto vseeno. Janez Janša je bil na eni prvih poti prav v Izraelu in sklepanje orožarskih poslov je vsekakor bolj plodno zanj kot pa podpora ljudstvu, ki so mu kratene osnovne pravice. Primerna reakcija bi bila, da bi vsaj obžalovali vse žrtve in ponovno razmislili o podpori palestinskemu ljudstvu. Tudi Slovenci smo bili nekoč okupirani, in ne samo enkrat. Največji domoljubi pa slavijo državo, ki bi bila, če bi jo preslikali v slovenske razmere, naš sovražnik.

Glede na to, da ste članica Gibanja za pravice Palestincev, me zanima, kako ozaveščate slovensko javnost o dogajanju v Palestini.

S kulturnimi dogodki, predstavitvami knjig, vsako jesen prirejamo Kulturno ambasado Palestine, kar je enotedenski dogodek v Ljubljani, organiziramo pa tudi dogodek tudi v Mariboru ter tako damo palestinskim ustvarjalcem možnost, da se predstavijo. Z ogledom filmov in knjig skušamo skozi te manjše kulturne dogodke povedati, da je palestinska kultura živa.

S prijateljem Wasseemom 
Osebni arhiv Ane Tasič

Shod za Palestino v Mariboru je potekal mirno, vmešavanja policije ni bilo. V Ljubljani je bilo drugače. Kako komentirate odziv policije na petkovih protestih?

Kolikor sem spremljala poročila, za posredovanje policije ni bilo nobenega vzroka. Sploh pa mi ni jasno, kdo je dal specialcem navodila, naj se lotijo miroljubnih ljudi, ki so se šele zbirali na poti do shoda. Kako si lahko v 21. stoletju privoščimo, da gre policija etnično profilirat ljudi? Spravili so se na ljudi, ki so očitno zgledali drugače.

Ali se vas je še posebno dotaknila kakšna palestinska zgodba?

Iz Palestine se te lahko dotakne zgodba vsake družine, ker ni človeka, ki ga izraelska okupacija ne bi na tak ali drugačen način prizadela. Praktično v vsaki družini je bil kdo zaradi boja za svobodo ubit, poškodovan ali vsaj zaprt ali izgnan. Mogoče najbolj sveža zgodba: v vzhodnem Jeruzalemu imam prijatelja Wasseema, ki je odličen mlad veterinar za male živali, sicer pa zelo razgledan in aktiven fant, ki veliko potuje. V soseski Šejk Jara, v kateri živijo njegovi starši, želijo izraelske oblasti pod pretvezo neobstoja dokumentov o lastništvu hiš izseliti precej palestinskih družin in tja naseliti izraelske naseljence (sistemska politika etničnega čiščenja). Palestinci v Jeruzalemu so se temu miroljubno uprli, vendar so jih nato napadli izraelski naseljenci s podporo izraelske vojske. Poslal mi je posnetek, na katerem hodi po ulici blizu doma, ko za njimi pridejo vojaki in streljajo nanje. Ne znam si predstavljati, kako se počutiš, ko na ulici mesta, kjer tvoja družina živi že generacije, strelja nate vojak okupacijske sile.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.