Mariborske ulice nekoč in danes: Izključen, ker je cesarsko himno pel v slovenskem jeziku

Ob izvirkih

Staro ime za pot ob Dravi na Studencih je bilo Josefinental (Jožefova dolina), po cerkvi sv. Jožefa na Studencih, mimo katere vodi do Drave. Leta 1919 so jo poimenovali Ob izvirkih. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo ponovno poimenovali Josefinental. Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Ob izvirkih. Ime je dobila po številnih vodnih izvirih pod Ruško cesto.

V sklopu urejanja dravskega nabrežja je bila že sredi dvajsetih let 20. stoletja urejena pešpot od državnega mostu proti Pobrežju. Pobudi o urejanju dravskega nabrežja so se pridružile tudi okoliške občine. Prva je zgledu mestne občine sledila občina Studenci in poleti leta 1930 je bil kot sad prizadevanja Studenškega olepševalnega društva zgrajen in javnosti predan nov javni studenec (vrelec) pod cerkvijo sv. Jožefa na Studencih.

Ob jarku

Leta 1824 so majhno ulico, ki je tekla od Vetrinjske ulice do mestnega obzidja, poimenovali Alte Post Gasse (Stara poštna ulica). Po preboju in odstranitvi obzidja ter zasutju mestnega jarka so jo leta 1846 poimenovali Stadtgraben Gasse (Ob mestnem jarku). Leta 1873 so jo preimenovali v Graben Gasse (Ulica ob jarku). Leta 1919 so ime ulice poslovenili v Ob jarku. Po nemški okupaciji aprila 1941 so jo začasno ponovno poimenovali Graben Gasse, nato pa so jo še isto leto preimenovali v Am Stadtgraben (Ob mestnem jarku). Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Ob jarku.

Ime Ob jarku je ulica dobila zato, ker je vodila do nekdanjega mestnega jarka, ki je potekal približno po bivši Svetozarevski ulici (današnji Ulici slovenske osamosvojitve in Ulici škofa Maksimilijana Držečnika). V 14. stoletju je mesto dobilo obzidje z današnjim Sodnim stolpom. Mestno obzidje je potekalo na vzhodu po današnjih Ulici slovenske osamosvojitve in Ulici škofa Maksimilijana Držečnika), na severu po današnji Gregorčičevi ulici, na zahodu po današnji Strossmayerjevi ulici in na jugu po današnji Usnjarski ulici in nato po Lentu do Sodnega stolpa.

Šele v 16. stoletju so z izgradnjo dveh novih utrdb ob Dravi, Vodnega stolpa in nekdanjih mariborskih Benetk na jugu obrambo mesta prenesli na reko Dravo. Okoli mestnega obzidja pa je bil skopan obrambni jarek, ki so ga v času nevarnosti napolnili z vodo iz dveh ribnikov pri Ribniškem selu (današnji Trije ribniki). Leta 1846 so po zasutju mestnega obrambnega jarka preko ulice naredili nov izhod iz starega mestnega jedra.

Ob jezgonu

Leta 1969 so ulico v Razvanju poimenovali Ob jezgonu po izgonski strugi Razvanjskega potoka v bližini magistralne ceste Maribor-Celje.

Ob kanalu

Leta 1989 so levi odcep Zrkovške ceste na Pobrežju, ki poteka ob kanalu reke Drave, poimenovali Ob kanalu. Južno od naselja Zlatoličje so jeseni leta 1964 začeli graditi prvo kanalsko elektrarno pri nas. Gradnjo 17 kilometrov dolgega umetnega kanala od Melja do Zlatoličja so končali leta 1968. Slavnostno odprtje objekta je bilo 26. aprila 1969, odprl ga je takratni predsednik SFRJ Josip Broz - Tito. Gradnja kanala je imela tudi negativne posledice za okolje. Ob gradnji je presahnil potok Kaniža, brez vode so ostali tudi potok Lava in stranski rokavi reke Drave.

Oblakova ulica

V tridesetih letih 20. stoletja so novo ulico v Novi vasi poimenovali Prečna ulica. Po nemški okupaciji aprila 1941 so jo začasno poimenovali Quer Gasse, nato pa so jo še isto leto preimenovali v Kirschen Gasse (Češnjeva ulica), po češnjevih drevesih v ulici. Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Prečna ulica. Leta 1947 so jo preimenovali v Oblakovo ulico.

Vatroslav Oblak (1864-1896) je bil jezikoslovec. Po izključitvi iz vseh avstrijskih gimnazij, ker je organiziral petje cesarske himne v slovenskem jeziku, je maturo opravil v Zagrebu. Po študiju na Dunaju je leta 1891 doktoriral z disertacijo Die kirchenslavische Übersetzung der Apokalypse. Dve leti pozneje je postal docent za južnoslovansko filologijo, s posebnim poudarkom na slovenski jezik in književnost, na graški univerzi. Preučeval je zgodovino slovenskega jezika in njegova narečja (Koroška, Bela krajina, Prekmurje, Vipava), narečja hrvaškega jezika, zlasti čakavščino (otok Lastovo), makedonska in bolgarska narečja. Na področju južnoslovanske dialektologije je postal mednarodno priznan strokovnjak. Obravnaval je jezik slovenskih protestantov 16. stoletja in objavil več slovenskih besedil iz 17. stoletja ter razčlenil njihov jezik. Eno njegovih temeljnih slovenističnih del je monografija o zgodovini nominalne sklanjatve v slovenščini.

Ob plantaži

Leta 1971 so novo ulico v Pekrah poimenovali Ob plantaži, ker je potekala v bližini velikih sadovnjakov Agrokombinata Maribor.

Ob potoku

V šestdesetih letih 20. stoletja so novo ulico v Počehovi poimenovali Ob potoku, po Počehovskem potoku, ki je tekel tik ob novi ulici (danes kanaliziran).

Ob progi

Leta 2005 so novo ulico na Studencih, ki od Limbuške ceste pravokotno poteka proti železniški progi Maribor-Dravograd in se slepo zaključi, poimenovali Ob progi.

Obradovičeva ulica

Leta 1958 so novo ulico na Pobrežju poimenovali Ulica Rose Luxemburg. Leta 1959 so ulico preimenovali v Obradovičevo ulico, hkrati pa so novo ulico na Teznu poimenovali po Rosi Luxemburg. Dositej Obradović (1742-1811), srbski pisatelj, filozof in pedagog, velja za reformatorja srbskega knjižnega jezika in književnosti ter za začetnika srbske proze (pisal je basni, spomine in didaktično prozo). V avtobiografiji Življenje in doživljaji (1783) je prvič nadomestil cerkveno slovanščino z ljudskim jezikom. Leta 1808 je v Beogradu ustanovil Veliko šolo in leta 1811 postal prvi srbski prosvetni minister.

Obrežna ulica

Že v 19. stoletju so staro glavno cesto na Studencih nad strmim bregom reke Drave poimenovali Ufer Strasse (Obrežna cesta). Leta 1919 so jo preimenovali v Na obrežju, pozneje pa so ime popravili v Obrežno ulico. Po nemški okupaciji aprila 1941 so jo začasno ponovno poimenovali Ufer Strasse, nato pa so jo še isto leto preimenovali v Haydn Gasse (Haydnova ulica), po nemškem skladatelju Josepu Haydnu (1732-1809), in jo hkrati podaljšali

prek Slomškove ulice do trga pri cerkvi sv. Jožefa. Konec 19. stoletja so ulico ob Ljudski deški šoli na Studencih, ustanovljeni leta 1875 (leta 1911 so ustanovili še dekliško šolo) poimenovali Schul Gasse (Šolska ulica). Leta 1919 so jo preimenovali v Slomškovo ulico, po mariborskem škofu Antonu Martinu Slomšku (1800-1862). Maja 1945 so ji vrnili ime Obrežna ulica.

Ob ribniku

Leta 1933 so novo ulico v Rožni dolini v Zgornjem Radvanju poimenovali Hostejeva ulica, po gostilni Hoste, mimo katere je vodila. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo preimenovali v Martin Greif Gasse (Ulica Martina Greifa), po nemškem pesniku Hermanu Freyu (1839-1911), s psevdonimom Martin Greif (od leta 1882 tudi njegovo uradno ime). Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Hostejeva ulica. Leta 1947 so jo preimenovali v ulico Ob ribniku, ker poteka ob izsušenem ribniku v Zgornjem Radvanju.

Obrobna ulica (Bresternica)

V osemdesetih letih 20. stoletja so novo ulico v Bresternici poimenovali Obrobna ulica, ker leži ob vzhodnem robu naselja Bresternica.

Obrobna ulica (Limbuš)

Leta 1965 so novo ulico v Limbušu poimenovali Obrobna ulica. Ulica leži na severnem robu naselja Limbuš, za železniško postajo, na meji - obrobju nižje ležečega gozda.