Kralj eksotov tekmoval in užival v Mariboru: Morda kozarec vina preveč, a se je splačalo

Miha Dajčman
08.03.2021 04:00
Danes 62-letni Mehičan princ Hubertus von Hohenlohe je na Mariborskem Pohorju nabiral točke FIS, čas si je vzel tudi za pokušnjo vin.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
"Sem vzornik starejšim generacijam, da se ne vdajo staranju in ostanejo mladi čim dlje," pravi Hubertus von Hohenlohe. Foto: Miha DAJČMAN
Miha Dajčman

Lahko bi se zgodilo že pred desetletji. Iz zvočnikov na Mariborskem Pohorju je bilo slišati glas legendarnega Jožeta Jagodnika, napovedal je zadnjega, najstarejšega udeleženca obeh smučarskih tekem za točke FIS ​na Mariborskem Pohorju. "Njegovo visočanstvo na zanesljivem 46. mestu," s temi besedami je Jagodnik zaključil prvo vožnjo drugega tekmovalnega dne. Govoril je o slovitem in predvsem slikovitem princu Hubertusu von Hohenloheju. Mladi smučarji v cilju so mu zaploskali, princ je potreboval še nekaj minut, da se je nadihal, vidno je bil utrujen. "Zdaj pa je res šel dobro," je eden od izkušenejših pohorskih delavcev na progi dejal drugemu, ta pa je proti koči na Trikotni jasi, kjer so imeli rezultate, zavpil: "Ja kaki pa je 'cajt'? Je dober?" Sledila je sladko-kisla informacija. "Ni tak' dober. Skoraj 17 sekund je zadaj." Med Hubertusovimi "navijači" v vrstah organizatorjev so se družno začudili: "Kol'ko?"

Da ni v najboljši formi, ve 62-letni Mehičan nemškega plemiškega rodu tudi sam. "Na progi sem imel težave. To ni bilo smučanje, bolj reševanje. Nosim dres z vzorci lucha libre Mexicana (mehiški izraz za rokoborbo, op. p.), zato je to bil lucha libre Slovenija," nam je nasmejan dejal, ko je sedel med mladino na Trikotni jasi. Najprej nas je prosil, naj z intervjujem počakamo pet minut, da si malenkost odpočije.

Morda kozarec preveč, a se je splačalo

Na Mariborskem Pohorju je na dveh FIS-tekmah v veleslalomu, na progi nad Trikotno jaso (Miranova proga), dosegel 38. in 40. mesto. Nekaj FIS-točk, ki jih potrebuje za olimpijske igre, pa je le osvojil. Lahko bi smučal v večjih in bolj prestižnih središčih, a je izbral Maribor. "Rad sem tukaj, všeč mi je. Hotel je v mestu, prizorišče je oddaljeno le nekaj minut, zelo je praktično, vse je blizu. Pa še le okoli 50 tekmovalcev je bilo, običajno jih je med 120 in 150."

Ni bil prvič v Mariboru, pozna slovenska mesta, tudi za druženje z Mariborčani si je odtrgal čas. "Rad imam Maribor in Ljubljano, blizu sta Dunaj in Gradec. Tukaj imam veliko prijateljev. Včeraj sem pokušal vina, morda sem spil kakšen kozarec preveč, zato sem imel na progi rahlo vrtoglavico, a se je splačalo, vino je bilo res dobro." Jagodnik je ob prihodu v cilj o predstavniku Mehike, ki se je nad smučanjem navdušil med študijem v Avstriji, dejal, da sta imela večer pred drugo tekmo naporen "trening" s smučarskim trenerjem in vinarjem Dušanom Jaunikom, da je zamudil na jutranji ogled proge in založil mobilni telefon. "Začelo se je s športom in končalo z vinom. Dobra kombinacija. Sploh v mojih letih. Želel bi, da bi bil kakor vino, z leti boljši, a sem žal vedno slabši," se je sogovornik pošalil na svoj račun.

Ker se v Mariboru pogovarjamo o alternativnih progah za Zlato lisico, smo izkušenega smučarja, ki je svoj najboljši izid na svetovnih prvenstvih, 26. mesto v slalomu, osvojil v letih 1982, 1985 in 1989, vprašali, ali se mu zdi Miranova proga nad Trikotno jaso dovolj zahtevna: "Mislim, da je bolje, da še naprej poskušajo s ciljem v dolini, sploh zaradi šova in gledalcev. Ko vremenske razmere to dopuščajo, naj bo to mestna tekma, da imajo tudi dekleta podporo."

Vidno urujen je bil po presmučani progi Mehičan, zaradi "večernega treninga" z lokalci pa je imel tudi vrtoglavico.
Miha Dajčman

Pandemija mu je upočasnila življenje

Pri 21 letih je von Hohenlohe slavil na smuku na univerzitetnem prvenstvu in napredoval v svetovni pokal, leta 1981 je ustanovil mehiško smučarsko zvezo, štiri desetletja kasneje z iztekajočo se sezono ni povsem zadovoljen: "Na svetovnem prvenstvu sem bil slab in nisem vpisal rezultata, FIS-točk prav tako nimam veliko, sem pa imel znova veliko intervjujev. Ljudi navdušuje moj dres, moj padec v mrežo v Cortini je povzročil številne odzive in znova cel svet ve, da še vedno smučam. Mnogi starejši me ustavijo in pravijo, da sem njihov idol, ker pri 62 letih še tekmujem. Pravijo, da jih motiviram, da tudi oni športajo, da vstanejo prej in naredijo kaj zase. Sem nekakšen vzornik starejšim generacijam, da se ne vdajo staranju in ostanejo mladi čim dlje."

Nastopil je že na šestih olimpijskih igrah, prvič leta 1984 v Sarajevu, nazadnje 30 let kasneje v Sočiju. Za Južno Korejo se ni kvalificiral, je pa kreiral drese mehiških olimpijcev. Za Peking prihodnje leto še nima dovolj FIS-točk, zato zdaj pogosto tekmuje. "Po Mariboru grem v Bosno in Hercegovino, Črno goro in Makedonijo. Poskušal bom, je pa vsako leto težje." Tudi na prinčevo delo je koronakriza zelo vplivala. "Moral sem prenehati delati TV-serijo za Red Bull, ki sem jo delal deset let, saj je težko potovati. Sem pa več fotografiral. Pandemija je upočasnila moje življenje. Mogoče je dobro, da je bilo eno leto bolj mirno, a kaj več bo že preveč."

Snežna površina je bila po besedah princa Hubertusa dobro pripravljena, a je Miranova proga po njegovem mnenju prelahka za svetovni pokal.
Foto: Andrej PETELINŠEK
Andrej Petelinsek

Olimpijske igre vse bolj neosebne

Vzdušje na tekmi FIS v Mariboru se mu je zdelo prijetno, vsake toliko je ogovoril kakšnega od mladih tekmovalcev, ki ga sicer redko prosijo za nasvet ali povprašajo, kako je bilo v belem cirkusu pred desetletji. Ugotavlja, da se vrhunski šport spreminja, tudi zato vztraja, želi si, da bi ljudje v njem uživali: "Velika tekmovanja postajajo preveč neosebna, olimpijske igre so morda celo prevelike. Tam so sicer vedno dobri ljudje, mladi športniki, a je dogodivščin manj, kot jih je bilo nekoč."

Hubertus von Hohenlohe si uživaštvo lahko privošči, a prenaša pomembno sporočilo, da je v športu pomembno sodelovati. Ko je bil leta 2014 edini mehiški olimpijec v Sočiju, so ga pri ameriški televiziji NBC označili za najbolj zanimivega olimpijca na svetu. Predvsem zaradi uniforme, športne interpretacije kostumov mehiških marijači pevcev. Von Hohenolohe ne želi, da bi "smučarski eksoti" izginili, tudi na Pohorju smo lahko videli predstavnike Portugalske, San Marina, Izraela, za Kosovo denimo smuča v Sloveniji rojeni Albin Tahiri.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.