Ko je Slovenija leta 2018 od Mednarodnega inštituta za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem (IGCAT) pridobila naziv evropska gastronomska regija 2021, si nihče ni predstavljal, da v letu 2021 ta naziv ne bo mogel izpolnjevati svojega poslanstva: privabljati turiste in jim ponujati vse bogastvo okusov hrane in vina, s katerim se ponašamo v Sloveniji, gostoljubje domačinov in vrhunske gastronomske storitve za obiskovalce.
V knjigi kandidature Okusiti Slovenijo, ki jo je uredil etnolog dr. Janez Bogataj, je bila Slovenija opredeljena kot stičišče gastronomske različnosti in lokalnih okusov. Predstavljeni so razvoj in strategija gastronomije Slovenije, zaščita živil in jedi, lokalne in regionalne tržne znamke s področja kulinarike in gastronomije, vinogradništvo, vinarstvo in pivovarstvo. Posebej so omenjeni dan slovenske hrane in tradicionalni zajtrk ter sladkosti in zdravje s čebelami, gastronomija in turizem ter kulinarične in gastronomske prireditve. Teh v Sloveniji res ne manjka, v vsaki od 24 gastronomskih regij obiskovalce vabijo na festivale, prireditve in druge kulinarične dogodke z različnimi tematikami. Od Bogračfesta v Lendavi ter Dnevov poezije in vina na Ptuju, prek Festivala vina in čokolade v Podčetrtku ter Piva in cvetja v Laškem, Odprte kuhne v Ljubljani in Okusov Radol'ce, do Festivala idrijskih žlikrofov, Okusov Vipavske in Sladke Istre - pa smo jih našteli le nekaj - lahko obiskovalci podrobneje spoznavajo tako lokalno kulinariko kot dobrote iz bližnje in daljne okolice.
Epidemija covida-19 je onemogočila izvedbo večine načrtovanih prireditev že v preteklem letu pa tudi za letos ne kaže veliko bolje.
Slovenska gastronomija se tako po svetu, pa tudi doma predstavlja v virtualnem okolju, s spletinarji in izdajo različnih publikacij o slovenski gastronomski ponudbi.
Kljub temu pa projekt ostaja zavezan osrednjim ciljem, ki niso bili namenjeni zgolj tujcem, temveč v precejšnji meri tudi domačemu prebivalstvu: to so povečevanje kakovosti življenja, priložnosti za izobraževanje na področju zdravega in sonaravnega bivanja ter trajnostnega razvoja gastronomije. Krepi nacionalno promocijo kulinarike in gastronomije ter ustvarja sinergijo z lokalnimi okolji oziroma kulturami.
Kakšna je zelena kuhinja?
Prav nič ne bo odveč, če se bomo pomena gastronomije, ki je v Sloveniji tradicionalno v znamenju gesla "z vrta na krožnik", začeli bolj zavedati tudi doma. V prvi vrsti to pomeni preskrbo z lokalnimi izdelki z bližnje tržnice ali kmetije, saj ima tak način kupovanja hrane pomnožen učinek: ohranja poseljeno pokrajino in obdelano zemljo, ustvarja delovna mesta, kupcem pa zagotavlja varno, kakovostno hrano s kratko dobavno verigo, ki hkrati poskrbi za boljše javno zdravje.
Cilji projekta Evropska gastronomska regija 2021
V Sloveniji si želimo gastronomijo (in turizem), ki bo:
• brez plastike za enkratno uporabo,
• ponujala svežo pitno vodo iz pipe,
• izkoriščala kratke dobavne verige visokokakovostnih lokalnih ponudnikov živil,
• zmanjševala količino odpadkov, preostale pa reciklirala v največji možni meri,
• trajnostno uporabljala naravne energetske in vodne vire ter skrbela za čim manjši ogljični odtis,
• delovala socialno vključevalno in povezovalno.
Znak Slovenia Green Cuisine
Slovenska turistična organizacija (STO) si prizadeva trajnostno gastronomijo razširiti tudi med ponudniki v gostinstvu, zato je uvedla znak Slovenia Green Cuisine. Ponudniki, ki pridobijo ta znak, morajo spoštovati sedem trajnostnih načel: avtentičnost ponudbe, povezovanje z lokalnimi dobavitelji, usmerjenost k naravi, delovanje s čim manj odpadki, uporaba neoporečne vode, odgovornost do okolja in odgovornost do zaposlenih. Doslej je znak pridobilo pet ponudnikov, prvi trije med njimi so bili Gostilna pri Lojzetu, restavracija COB in Eko kmetija Pri Baronu. V Gostilni pri Lojzetu v dvorcu Zemono so za pridobitev certifikata izvedli več usposabljanj in delavnic, povezanih s trajnostnimi vsebinami - za zaposlene, dobavitelje in druge deležnike. Tako bo osebje tudi v prihodnosti dobro obveščeno in primerno usposobljeno na področju okolju prijaznih in trajnostnih praks. Z odgovornim ravnanjem z viri bodo zmanjšali vpliv na okolje in stroške poslovanja ter postali vzoren obrat tudi na področju družbene odgovornosti - plastike skoraj ne uporabljajo, strežejo vrhunsko hubeljsko vodo iz pipe in podobno.
Restavracija COB (Cooking Outside the Box) v Portorožu skozi kulinariko pripravlja interaktivna gastronomska doživetja, vezana na lokalne običaje in okolje. Kulinarično doživetje je v COB-u zasnovano kot popotovanje po Istri, na katerem gostje ob vsaki jedi aktivno sodelujejo pri spoznavanju in ustvarjanju novih spominov na lokalne tradicije, znamenitosti, pristne surovine ter bogato istrsko kulturo. Vodilo prve slovenske doživljajske restavracije je kuhanje zunaj okvirov na način, prijazen do okolja, ter ozaveščanje vseh deležnikov, ki so tako ali drugače povezani z restavracijo, da se ohranijo pristni okusi, kvaliteta surovin in kakovost življenja. Pomena ohranjanja in spoštovanja lokalnega okolja se zavedajo tudi na turistični in eko kmetiji Pri Baronu na Pohorju, kjer so poleg znaka Zeleni ključ že od leta 1999 prejemniki certifikata evropske sheme kakovosti Ekološka pridelava. S tema prestižnima standardoma odličnosti se zavezujejo k spoštovanju strogih kriterijev na področju okoljske odgovornosti, trajnostnega delovanja ter ekološke pridelave in predelave na kmetiji.
Držimo torej pesti, da se epidemija čim prej umiri in bomo tudi domači turisti lahko spoznavali okuse in vonje naše kulinarično pestre dežele, v kateri se prepletajo vplivi Alp in Mediterana, Krasa in Panonske nižine.
Dogodki za zdaj na papirju in spletu
Medtem ko v Sloveniji v preteklih letih, posebno v toplejših mesecih, skoraj ni minil teden brez kakšne gastronomsko obarvane prireditve, so te v letu, ko bi morale še dodatno utrditi sloves kulinarično in enološko pestre regije, odpovedane po tekočem traku. V želji, da naziv le ne bi ostal popolnoma prezrt in neizkoriščen, se tako dogodki in projekti selijo na splet in papir. Tako sta letos izšli že dve knjižici s promocijo gastronomske ponudbe. Knjižica Okusite Posavje na enem mestu predstavlja pomembnejše gostilne in restavracije, vinarje, pridelovalce in predelovalce živil v Posavju. V knjižici Kranjsko na krožniku so poleg izbranih lokalnih pridelovalcev in gostinskih ponudnikov predstavljene tradicionalne jedi kranjskega podeželja skupaj z zamislimi za njihovo pripravo na sodoben način. Dolenjska pa se predstavlja nekoliko drugače. Na spletni strani Visitdolenjska.si ter na družbenih omrežjih enkrat tedensko predstavijo kuharski prispevek, v katerem po en priznani dolenjski kuharski mojster ali mojstrica pokaže, kako pripraviti preproste pristne dolenjske jedi, vsaki pa doda svoj pridih.
