Tina Recek
Električna kolesa postajajo vse bolj priljubljena. To ne preseneča, saj v gneči na cesti s tovrstnim prevoznim sredstvom pridemo hitreje na cilj, kot če bi se odpravili z avtobusom. In še na prostem smo in nekaj koristnega naredimo za svoje telo.
Veliko je k priljubljenosti električnih koles pripomogel tudi tehnični napredek – zmogljivejši akumulatorji, manjši električni motorji in vse večja zanesljivost tehnike so kolesa s pomožnim električnim motorjem približala tudi običajnim uporabnikom in ne samo zanesenjakom s tehničnim znanjem.
Prva kolesa zmogla kilometer
Ali ste vedeli, da so prva električna kolesa ugledala luč sveta že ob koncu 19. stoletja? Z robustno obliko, potratnimi elektromotorji in ogromnimi svinčenimi baterijami so sicer zmogla komaj kaj več kot kilometer, a saj veste, vsak začetek je težak. Sodobna elektrokolesa so bolj prilagodljiva, pravijo pri Petrolu, opremljena z zmogljivimi baterijami, ki omogočajo do 1000 polnih polnjenj, eno polnjenje pa zadostuje tudi za 120 kilometrov prijetnega kolesarjenja.
Elektrika kot pomoč nogam
Kdor se z električnim kolesom sreča prvič, bo verjetno presenečen nad dejstvom, da mora kolo z električnim motorjem še vedno poganjati z nogami; električna kolesa namreč niso "mopedi" z električnim pogonom, pri katerih se po cesti pelješ s privijanjem ročice. V tujini se je za električna kolesa uveljavil izraz pedelec, ki opisno opozarja, da moramo tudi pri takšnih kolesih še vedno pritiskati na pedala. Električni motor, ki je praviloma v zadnjem pestu ali v mehanizmu gonilke, kolesarju le pomaga pri poganjanju; kolesar pritisne na pedal, električni motor pa doda svoj del pogonske moči. Pogonska zasnova tako kolesarju omogoča, da se s kolesom premika s precej manj moči kot pri običajnem kolesu; večino moči namreč zagotavlja električni motor. To je tudi najbolj prepoznavna lastnost električnih koles: še vedno je treba obračati pedala, a s precej manj moči in truda kot pri običajnem kolesu. Še najbolj se to občuti na klancih; rahel pritisk na pedal sproži delovanje elektromotorja, ki navidezno brez večjega truda požene kolo in kolesarja navzgor po klancu. Povedano drugače: tudi strmi klanci se na električnem kolesu spremenijo v ravnino.
Dve skupini koles
Na trgu sta dve glavni skupini električnih koles. Pri podjetju E3 pojasnijo, da je pri kolesu z električno podporo (pedelec, tudi kratica EPAC – Electric Power Assisted Cycles) motor v pomoč kolesarju med obračanjem pedalov. To pomeni, da ko kolesar preneha poganjati pedala, se tudi motor ustavi. Taka kolesa so enakovredna običajnim. Vozimo jih lahko brez vozniškega dovoljenja, če se motor samodejno izklopi pri hitrostih, ki presežejo 25 km/h. Drugo skupino predstavljajo električna kolesa z močnejšo podporo in jih je mogoče voziti, ne da bi obračali pedale. Podobno kot običajna kolesa pa se tudi električna kolesa delijo na vrste in so tako prilagojena različnim priložnostim uporabe – e-kolesa za mestno vožnjo, za daljše izlete, za gorsko kolesarjenje.
Pri nas jih ni veliko
Kolesa z električnim motorjem so preplavila marsikatero evropsko mesto; samo v Nemčiji se po cestah po podatkih AMZS vozi skoraj 3 milijone električnih koles – predstavljajo več kot 12 odstotkov vseh koles na nemških cestah in kolesarskih stezah. Na prvi pogled se to ne zdi veliko, a če ta podatek primerjamo z deležem električnih avtov med vsemi avtomobili na nemških cestah, ki jih je manj kot odstotek, električno mobilnost v Nemčiji poganjajo električna kolesa. Pa pri nas? Tudi v Sloveniji električna kolesa počasi pridobivajo kupce in veljavo, so pa številke bistveno manjše, predvsem pa jih je nemogoče natančno zbrati. Po nekaterih ocenah je bilo v letu 2016 pri nas prodanih približno 500 novih električnih koles, do lani naj bi jih bilo še malce več.
Do sto kilometrov daleč
Ključne značilnosti posameznega električnega kolesa torej izhajajo iz lastnosti baterije, pogonskega sklopa in dodatne opreme, pa tudi od kolesarja – njegove teže in stila vožnje. V omenjenem podjetju v nadaljevanju na vprašanje o dosegu najvišje hitrosti, dometa in načinu polnjenju odvrnejo, da na splošno rečeno električna kolesa dosegajo hitrost do 25 km/h, imajo domet do 100 km in jih polnimo od 4 do 8 ur na domači vtičnici s polnilcem, ki je priložen električnemu kolesu.
Ni polna, čeprav kaže, da je
In kako električno kolo vzdržujemo? "Vzdrževanje je podobno vzdrževanju običajnih koles, pri čemer pa je dodatna pozornost posvečena 'električni' opremi. Priporočamo, da kolesarji poskrbijo, da se baterija po kolesarjenju in pred ponovnim polnjenjem ohladi. Poleg tega naj polnijo baterijo še nekoliko časa po tem, ko indikator že pokaže, da je baterija polna. Izkušnje kažejo, da ko indikator prvič pokaže polno baterijo, je ta napolnjena okrog 90 odstotkov," še svetujejo sogovorniki iz omenjenega podjetja in dodajo, da naj baterijo hranimo pri sobni temperaturi. Ob prvi uporabi naj se baterija popolnoma izprazni, saj to vpliva na uporabo baterije v prihodnosti.
Preprosto polnjenje baterije
Koliko bo baterija prenesla, ni odvisno samo od njene zmogljivosti, ampak tudi od obremenitve, torej telesne teže kolesarja in od terena, po katerem se vozi, opozarjajo pri Petrolu. Zato je pomembno, da je baterija vzdržljiva in prenese denimo do tisoč polnih polnjenj. "Polnjenje je preprosto, prek običajne električne vtičnice, pri nekaterih modelih lahko baterijo vzamete iz kolesa in jo polnite v pisarni ali dnevni sobi," pojasnijo v Petrolu.
Vpliva na zdravje
Kolesarjenje kot aerobna vadba: redna aerobna vadba je vsaj ena najboljših, če že ne najboljša stvar, ki jo lahko naredite za svoje zdravje. Raziskovalci in zdravniki v študijah že desetletja poudarjajo, da aerobna telesna dejavnost ščiti pred boleznimi srca in ožilja. Posamezniki naj opravijo vsaj 2,5 ure lažje telesne dejavnosti na teden ali vsaj eno uro in 15 minut intenzivne vadbe tedensko. Kljub izjemno nizkemu pragu je jasno, da večina populacije ne doseže tega cilja. Električno kolo je odlična spodbuda, ki k lahki telesni vadbi vabi številne tiste, ki se drugače sploh ne bi odločili za gibanje.
Komu so e-kolesa namenjena
Električna kolesa so namenjena različnim ciljnim skupinam. Med njimi so okoljsko ozaveščeni ljudje, starejši, ki si želijo ohranjati telesno pripravljenost in uživati v kolesarjenju, zaposleni, ki dnevno kolesarijo v službo, matere z otroki na daljših izletih, podjetja, ki električna kolesa posojajo posameznikom ali jih uporabijo za nadgradnjo svoje obstoječe ponudbe.
