Blaž Petkovič
Poslanci državnega zbora bodo v začetku prihodnjega tedna odločali tudi o vladnem kandidatu za člana nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije (STA) Radovanu Cerjaku. Kandidatura verjetno ne bi vzbudila toliko zanimanja, če se v obdobju, ko skuša največja koalicijska stranka s spremembo zakonodaje predrugačiti medijski prostor, tudi STA, za to mesto ne bi potegoval odvetnik, član SDS, ki se tudi z nestrpnimi stališči redno izpostavlja v medijih, kot je Nova24TV.
"Vedno bom zagovarjal dostojen dialog v javnosti. Ta je lahko oster in polemičen, a vendar mora biti dostojen. To je temelj demokracije. Ko gledam, kako se je 'vsulo' po Vinku Gorenaku, ker je 'retvital' malce čudno zapisan, a vsebinsko 99-odstotno točen tvit uradnika na MNZ, pa zopet ugotavljam, kako je orkestrirana naša medijska krajina," je v začetku avgusta Cerjak komentiral žaljiv zapis uslužbenca notranjega ministrstva, da so slovenski centri za socialno delo "leglo feministk, zafrustriranih žensk in poženščenih beta fantkov". "O CSD-jih pa samo to, večkrat se pri svojem delu srečam s socialnimi delavkami in moja ocena o njih je popolnoma ista, kot jo je na neroden način izrazil uslužbenec ministrstva za notranje zadeve. /…/ Spomnim se, da je pred leti, ko se je pripravljal referendum o posvojitvi otrok s strani istospolnih parov, oglasil dekan te fakultete (ljubljanske fakultete za socialno delo, op. a.) in izjavil, da je v interesu otrok, da imajo dve mamici! Bolano," je še poudaril Cerjak, ki sicer očitke o nestrpnosti zavrača. "Nikakor ne bom pristal na logiko, po kateri se vsako razmišljanje, ki odstopa od razmišljanja dominantnih medijev, razglaša za nestrpno," je za Dnevnik pred dnevi povedal odvetnik in dodal, "da ima vsakdo pravico izraziti svoje mnenje o določenih vprašanjih". Ko se je odvijala zadeva Patria s sojenjem in zaprtjem prvaka SDS, je Cerjak v sklopu protestov nastopal tudi pred ljubljansko sodno palačo. Takrat je omenjal lustracijo in vzpostavitev normalnega stanja v medijih.
Da se v primeru Cerjakove kandidature za mesto nadzornika v Slovenski tiskovni agenciji odpirajo vprašanja njegove primernosti in tudi konflikta interesov, saj redno sodeluje z mediji, ki so povezani z največjo koalicijsko stranko, so na seji mandatno-volilne komisije DZ opozorili tudi opozicijski poslanci. A komisija je Cerjaka kljub temu podprla, za je glasovalo deset poslancev, proti pa jih je bilo sedem. Kot je razvidno iz glasovanja, so kandidata podprli tudi poslanci iz vrst SMC (Janja Sluga in Gregor Perič) in DeSUS (Ivan Hršak in Franc Jurša). In kako bodo glasovali na seji državnega zbora prihodnji teden? "Glede glasovanja na redni seji je v tem trenutku preuranjeno govoriti," odgovarjajo v upokojenski stranki, medtem ko v SMC pravijo: "STA deluje po načelih neodvisnosti in nepristranskosti in ne sme dejansko ali pravno postati odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine. Ta pravila morajo veljati za vse nadzornike. V kolikor bi kdorkoli s svojim delovanjem od tega odstopal, obstajajo jasne varovalke, ki državnemu zboru omogočajo razrešitev nadzornikov." Na vprašanja o primernosti kandidata Cerjaka za položaj nadzornika v STA nam v omenjenih strankah niso odgovorili.
Razpis za to mesto v nadzornem svetu STA je bil sicer objavljen v uradnem listu že oktobra lani, torej v času vlade Marjana Šarca. Na javni poziv sta se tedaj prijavili dve kandidatki. A na ministrstvu za kulturo sedaj pravijo, da "postopek ni bil končan zaradi odstopa prejšnje vlade". "Glede na to, da prejšnja vlada državnemu zboru ni poslala predloga kandidatov v roku, ki je določen v zakonu o STA, je aktualna vlada morala izpeljati ponoven postopek imenovanja," še dodajajo. Pa sta bili kandidatki o (ne)izboru tudi obveščeni? "V javnem pozivu je bilo določeno, da bodo kandidati obveščeni le v primeru imenovanja ter da v postopku izbire kandidata ni možnosti vlaganja pravnih sredstev. O novem javnem pozivu je bila javnost obveščena prek objave v uradnem listu in spletne strani ministrstva za kulturo," odgovarjajo na ministrstvu, ki ga vodi Vasko Simoniti.
V luči tega kadrovskega postopka velja opozoriti tudi na spremembe zakona o STA, ki jih je nedavno predlagalo kulturno ministrstvo, saj prinašajo spremembe prav pri imenovanju nadzornikov. Po novem bi nadzornike, z izjemo enega, ki ga izvoli svet delavcev, imenovala vlada, prvič že v 15 dneh od uveljavitve zakona, večina nadzornikov pa bi lahko razrešila direktorja STA pred koncem mandata z izrekom nezaupnice. Take spremembe zakona uredništvo agencije in tudi medijski strokovnjaki ocenjujejo kot velik korak nazaj v zagotavljanju avtonomije in neodvisnosti STA, saj bi okrepile politično kadrovanje v tej pomembni medijski hiši. Člane nadzornega sveta, štiri od petih, zdaj na predlog vlade z večino glasov vseh poslancev imenuje državni zbor.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
