Predlog novele so januarja, še preden je odstopil premier Marjan Šarec, vložili poslanke in poslanci SDS. Ta stranka bo po novem, kot kaže, vodila vlado. Njen prvak Janez Janša je bil danes že potrjen za novega mandatarja, s strankami SMC, NSi in DeSUS pa je že podpisal koalicijsko pogodbo, ki predstavlja temelj delovanja nove vlade.
V njej je predvidena postopna uvedba naborništva, medtem ko predlog SDS predvideva, da bi se zakon, ki bi uvedel šestmesečno služenja vojaškega roka, začel uporabljati že 1. septembra letos.
Prvopodpisani pod predlog, vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je danes dejal, da predloga pred sredino obravnavo ni mogoče umakniti, glede na to, da gre za prvo obravnavo, pa je po njegovih besedah še veliko možnosti za njegove nadaljnje spremembe. "Prvo branje bo opravljeno in upam, da bo pozitivno, kdaj bo naslednje branje, in kaj se bo v prihodnje še dopolnilo oz. uskladilo, pa je odvisno od dogovora v koaliciji," je pojasnil.
A kaže, da enotne podpore nove koalicije predlogu ne bo. Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je že napovedal, da predloga ne bodo podprli. Kot je dejal, imajo v stranki v zvezi s tem določene pomisleke, niso pa tudi povsem proti. Predlagali bodo, naj prihodnja vlada pripravi možne rešitve, ni nujno, da v smeri obveznega, pač pa lahko tudi prostovoljnega služenja vojaškega roka, je dejal.
Tudi v NSi, ki naj bi glede na dogovorjeni kadrovski razrez v novi vladi prevzela vodenje obrambnega resorja, aktualnemu predlogu niso naklonjeni in ga po besedah vodje poslancev Jožefa Horvata ne nameravajo podpreti.
V NSi zagovarjajo profesionalno vojsko, obenem pa se Horvat strinja, da je kadrovske probleme treba zajeziti. Naborniški sistem bi lahko sicer imel pozitivne učinke pri motiviranju mladih za vojaški poklic, vendar pa imajo najprej v mislih prostovoljno služenje vojaškega roka, je v izjavi v DZ dejal Horvat.
Ob tem je sicer dejal, da bodo v stranki ravnali tako, kot piše v koalicijski pogodbi, ki torej predvideva postopno vnovično vzpostavitev naborniškega sistema.
"Ne more ministrstvo prevzeti vzgoje mladostnikov na svoja pleča"
DeSUS pa je po besedah vodje poslanske skupine Franca Jurše že imela v programu stranke uvedbo naborniškega sistema, pri čemer so predlagali, naj bi naborniki vojaški rok služili tri mesece. Predlog novele sicer predvideva nekoliko drugačne rešitve, vendar pa ga Jurša v nadaljevanju "ne bi čisto izključil".
Svoja stališča naj po njegovih besedah prispevajo še strokovnjaki. Sam pa ocenjuje, da bi z uvedbo neke oblike naborništva ustvarili kadrovski bazen, ne le za Slovensko vojsko, pač pa tudi za sistem zaščite in reševanja.
Z izjemo SNS pa predlogu nasprotujejo v opoziciji. Poslanec LMŠ Robert Pavšič je za STA pojasnil, da trenutno slovenski obrambni sistem uvedbe naborniškega sistema nikakor ne prenese, saj je strošek prevelik. Poleg tega prostovoljno služenje vojaškega roka in tudi mobilizacijo v primeru zaostrenih razmer dopušča že obstoječa zakonodaja. Kot tretji razlog za nasprotovanje pa je Pavšič izpostavil, da "ne more ministrstvo prevzeti vzgoje mladostnikov na svoja pleča". "Mislim, da je to predvsem naloga staršev," je dodal.
Kot je za STA dejal poslanec SD Samo Bevk, gre za resno vprašanje, ki se ga ne gre lotevati tako rokohitrsko, da bi naborništvo začelo veljati že septembra. Opraviti je treba poglobljeno in resno razpravo in presoditi, ali je obrambni sistem sposoben zagotoviti kakovostno izobraževanje nabornikov, ustrezno namestitev in opremo, zadostna sredstva, ki v aktualnih proračunih v ta namen niso predvidena, in doseči družbeno soglasje o tem vprašanju. Po mnenju Bevka bi Slovenija morala z ustreznimi ukrepi povečati stalno sestavo in pogodbeno rezervo.
Levica bo glasovala proti
Stališče poslanske skupine Levica do predloga zakona pa je po besedah koordinatorja stranke Luke Meseca "absolutno odklonilno". Glasovali bodo proti, če bi bila izglasovana primernost predloga za nadaljnjo obravnavo, pa bodo v Levici "razmislili tudi o dodatnih ukrepih", je napovedal, podrobnosti pa ni razkrival.
Tudi v SAB rešitev iz predloga ne podpirajo. Kot so sporočili iz poslanske skupine, uveljavitev pobude ne bi rešila težav Slovenske vojske, temveč bi prej doprinesla k dodatnim izzivom v njenem delovanju in finančnim posledicam za proračun.
Tudi sicer pa ocenjujejo, da obvezno služenje vojaškega roka "posega ne le v posameznikovo vest, ampak tudi v njegovo zasebnost, ki je ustavno varovana kategorija". In pri tako pomembnem vprašanju je po oceni SAB treba upoštevati voljo ljudi, ki bodo vojaški rok dejansko služili.
So pa predlogu torej naklonjeni v SNS. Kot je za STA dejal predsednik stranke Zmago Jelinčič, imajo naborniški sistem že od samega začetka v programu stranke in bodo podprli tudi predlog, ki so ga pripravili v SDS. Jelinčič sicer ocenjuje, da je šestmesečno služenje vojaškega roka celo premalo, da bi moral biti daljši.
