Brez presenečenj in velikih učinkov
{api_embed_photo_L30}664961{/api_embed_photo_L30}
"Vtis je, da srečanje ni prineslo nobenih presenečenj. Vedeti je treba tudi to, da zunaj regije tako imenovanega Zahodnega Balkana srečanja Brdo-Brioni niso nikoli predstavljala kakšne posebno zanimive ali pomembne dejavnosti. Zunaj regije so bila videna kot nekakšne 'photo-opportunities' brez velikih učinkov. Mislim, da je podobno tudi danes. Dobro je, da je izrečena kolektivna želja pospešiti proces vstopanja v EU, vendar ni videti razlogov, zakaj bi tokrat prišlo do pospeška. Hkrati je treba vedeti, da tudi EU sama ni v posebno dobrem stanju, da bi se lahko učinkovito posvečala širjenju preko svojih sedanjih meja," komentira nekdanji predsednik republike in profesor mednarodnega prava, dolgoletni diplomat dr. Danilo Türk.
Popravljanje slovenskega vtisa
"Sprejetje deklaracije ima pomembno simbolno sporočilo, prišlo je namreč do vnovične zaveze o evropski prihodnosti Zahodnega Balkana in zavezanosti držav k procesu evropske integracije, hkrati pa lahko konsenz razumemo tudi v luči t. i. non-paperja, ki je razvnel politično situacijo na Zahodnem Balkanu. Kljub nekaterim nesoglasjem glede najbolj občutljivih tem, predvsem glede nespremenljivosti meja, ki odraža jasno pozicijo Srbije do Kosova, je to dober poskus popravljanja slovenske zunanjepolitične drže in vtisa, ki ga je pustila objava non-paperja. Pred predsedovanjem je namreč zaželeno, da se Slovenija pokaže kot država članica, ki lahko združuje in ne razdvaja," komentira mlada raziskovalka s Katedre za mednarodne odnose na FDV dr. Jana Arbeiter.
Preskok v percepciji Zahodnega Balkana
{api_embed_photo_R30}664965{/api_embed_photo_R30}
"Ko govorimo o deklaraciji, sta najpomembnejši dve zadevi. Prvič, voditelji držav Zahodnega Balkana so prvič pokazali, da se zavedajo, da bo do širitve prišlo samo paketno in ne posamezno. Drugič, voditelji so poudarili, da je širitev EU na Zahodni Balkan varnostni, geopolitični in ekonomski interes EU. Tukaj gre torej prvič za preskok v razumevanju oziroma percepciji Zahodnega Balkana s strani domačih političnih elit. Voditelji Zahodnega Balkana postajajo vse bolj samozavestni na način, da sama širitev ni več enosmerna cesta (da si samo države Zahodnega Balkana želijo v EU), ampak da je evropska integracija dvosmerna cesta (tudi EU potrebuje Zahodni Balkan)," misli mladi raziskovalec s Centra za mednarodne odnose na FDV in strokovnjak za območje Zahodnega Balkana Faris Kočan.
Dokaz, da so ideje iz non-paperja žive
"Pred vrhom Brdo Brioni in na njem se je pokazalo, da so ideje iz non-paperja še kako žive in za koga so pomembne, tako je razumeti zahteve Vučića, zaradi katerih je iz skupne izjave izpadel del o nespremenljivosti meja. Pahor je povedal, da potrebujemo pristop več za več, pospešitev procesa na strani EU in več reform znotraj kandidatk. S tem je navidez rešil svojo podobo. Vendar pa je glede tega še vedno precej sprenevedanja med nekaterimi voditelji v EU, tudi v Sloveniji, in znotraj Zahodnega Balkana. Pahor je tako predal štafeto vladi Janeza Janše, ki mora do oktobrskega vrha poskrbeti za nekakšen preboj še na ravni EU-Zahodni Balkan, da reši še svoj ugled," komentira mednarodni politolog dr. Marko Lovec.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
