Vanessa Čokl
Osnovna dilema je, ali se ustavna odločba glede financiranja zasebnih osnovnih šol z javnoveljavnim programom nanaša na to, da mora država 100-odstotno financirati obvezni ali razširjeni program, ki ga nudijo zasebne osnovne šole, je na tiskovni konferenci v sredo napovedani začetek zbiranja podpisov za posvetovalni referendum utemeljila vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper. V SAB menijo, da razširjeni program, ki vključuje denimo jutranje varstvo, ni obvezen in tudi ne pomeni izobraževanja. "Z zbiranjem podpisov državljanov želimo dati poslancem usmeritev pri odločanju o vprašanju financiranja osnovnih šol, hkrati pa tudi izvajati politični pritisk z namenom, da se vprašanje uredi," je povedala. In da se v SAB zavzemajo za to, da ne bi bilo šol za bogate in revne. Država vsem otrokom omogoča šolanje v javni šoli, kdor pa želi za svojega otroka nekaj več, naj za to tudi nekaj plača, je dejala.
Ustavni pravnik dr. Igor Kaučič je za Radio Slovenija napoved SAB, da bo zbirala podpise za razpis posvetovalnega referenduma, ocenil za nenavadno, saj DZ v tem primeru referendumskega izida ni primoran upoštevati. Po njegoem bi na primer 30.000 overjenih podpisov volivcev pod zahtevo za spremembo ustave imelo povsem drugačno pravno in politično težo v zakonodajnem postopku. "Spremembo ustave lahko dosežemo tudi z najmanj 30.000 podpisi volivcev. Potem je državni zbor dolžan obravnavati spremembo ustave, in če je ustrezna, tudi sprejeti tako spremembo," To da je tudi racionalnejši in cenejši postopek. Z zakonom pa ni predvideno, je opozoril, to, k čemur se namenja SAB: za razpis posvetovalnega referenduma podpisi volivcev niso potrebni.
