Tanja Fajnik Milakovič
V četrtek pred redno sejo vlade sta minister za finance Andrej Bertoncelj (LMŠ) in ministrica za delo, družino in socialne zadeve Ksenija Klampfer (SMC) na običajno dopoldansko koalicijsko usklajevanje prinesla predlog ukrepov, s katerimi bi zarezali v državni proračun.
Po naših informacijah zadeva predhodno ni bila usklajevana ne z drugimi resorji ne z drugimi koalicijskimi liderji. Zato je sprožila veliko negodovanja in tudi zavračanja. Na koncu predlog interventnih ukrepov tako ni šel v odločanje na seji vlade. Zadržke imajo predvsem v SD, SAB in Desusu, pa tudi zunajvladni partnerici Levici, do katerih so se informacije o namerah naveze Bertoncelj-Klampfer prav tako razširile. V takšni obliki jih ta del ministrskega zbora tudi ne bi podprl.
Po seji vlade je na novinarski konferenci, kjer je Bertoncelj predstavljal proračuna za 2020 in 2021, dejal, da sta ta "razvojno in socialno naravnana." A je iz dela koalicije slišati ocene, da je ta izjava v posmeh temu varčevanju, kot si ga predstavljata resorja za finance in delo, sploh ob dejstvu, da se istočasno povečujejo izdatki za varnost in obrambo.
In za kaj konkretno gre?
Predlog zakona, ki naj bi bil sprejet po hitrem postopku, predvideva varčevalne ukrepe v prihodnjih dveh letih tako pri stroških dela v javnem sektorju kot tudi pri sociali in pokojninah. Pri zaposlenih v javnem sektorju so predvidene spremembe pri višini nadomestila, ki pripada funkcionarjem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, spremembe pa tudi pri izplačevanju jubilejnih nagrad v javnem sektorju in omejitve pri plačevanju redne delovne uspešnosti za javne uslužbence in funkcionarje ter omejitve pri sklepanju dogovorov o povečanem obsegu dela z javnimi uslužbenci. Varčevalo pa naj bi se tudi pri pokojninah in socialnih transferjih. Višina izredne uskladitve pokojnin bo možna le ob določeni gospodarski rasti.
Pri socialnih transferjih naj bi se privarčevalo 35 milijonov evrov. Nekaj s spremembami pri upoštevanju premoženja pri dodeljevanju otroških dodatkov in denarne socialne pomoči. Ker pa se bo znižala zgornja meja za upravičenost do varstvenega dodatka, ki ga dobivajo starejši z nizkimi pokojninami, se bo največ očitno privarčevalo prav pri varstvenem dodatku, saj ga bodo mnogi izgubili ali pa se jim bo znižal. Zdaj cenzus za varstveni dodatek znaša 591 evrov, kar pomeni, da ga dobivajo tudi tisti, ki so po 40 letih dela dobili zgolj minimalno starostno pokojnino 530 evrov. Med ukrepi pa je predvideno tudi znižanje urne postavke za storitve osebne asistence.
