Z antibiotiki zdravimo okužbe, ki jih povzročajo bakterije. Toda antibiotiki lahko hkrati uničijo koristne bakterije v našem črevesju, posledica česar sta pri nekaterih razdražen želodec in driska. Britanski znanstveniki so v okviru ene svojih študij preučili spremembe koristnih bakterij v črevesju po uživanju antibiotikov, ki jih zdravniki pogosto predpisujejo za zdravljenje okužb dihal in sečil. Ugotovili so, da sta se število in raznolikost teh bakterij v črevesju po zdravljenju drastično zmanjšala, medtem ko se je število škodljivih mikroorganizmov povečalo.
Pri večini ljudi si je črevesna flora po koncu zdravljenja z antibiotiki do neke mere opomogla. Toda nekatere druge študije nakazujejo, da lahko nekateri antibiotiki dolgoročno vplivajo na ravnovesje mikroorganizmov v črevesju. Zato je zelo pomembno, da antibiotike uživamo samo tedaj, ko je to res nujno, in nikoli pri virusnih okužbah, saj z antibiotiki ni mogoče uničiti virusov, niti navadnega virusa prehlada niti tistega, ki povzroča covid-19.
Kaj bi torej morali jesti po zdravljenju z antibiotiki? Za probiotike in prebiotike ste skoraj zagotovo že slišali. Toda kaj v resnici so probiotiki in prebiotiki in ali so resnično koristni?
Probiotiki
Probiotiki so hrana, najpogosteje jogurti in jogurtovi napitki, ki vsebuje koristne črevesne bakterije, žive mikroorganizme, ki lahko ponovno kolonizirajo črevesje in izboljšajo njegovo zdravje. Živila, ki jim pravimo probiotiki, morajo vsebovati bakterije, ki so odporne proti želodčni kislini in prebavnim procesom ter se absorbirajo in razmnožujejo v črevesju, ne da bi poškodovale črevesno steno. Znanstveniki v okviru kontroliranih študij preverjajo, ali so sploh varna in učinkovita. Da lahko živilo označimo za probiotik, mora vsebovati dovolj mikroorganizmov, ki uničijo škodljive bakterije in omogočijo obnovitev koristnih bakterij.
Po zdravljenju z antibiotiki je vsekakor koristno, da uživamo probiotike in prebiotike
Večina jogurtov vsebuje koristne bakterije, vendar vse ne preživijo visoke kislosti v želodcu ali se v črevesju ne začnejo razmnoževati, zato nimajo probiotičnega učinka. Da bi probiotiki imeli te koristne učinke, se morajo uspešno prebiti do debelega črevesa, kjer morajo obstajati pravi pogoji za njihovo rast in razmnoževanje. Te pogoje ustvarjajo prebiotiki.
Kako povečamo koristne učinke
Vse več je tudi dokazov, da lahko s kombiniranjem specifičnih probiotikov in prebiotikov povečamo koristne učinke obojih. Uživamo lahko denimo simbiotična živila, ki vsebujejo tako pro- kot prebiotične bakterije. Lahko pa istočasno zaužijemo več različnih prebiotičnih in probiotičnih živil. Glede antibiotikov pa je zelo pomembno, da jih uživamo resnično samo za zdravljenje bakterijskih okužb ter v skladu z navodili proizvajalca, farmacevta oziroma zdravnika.
Kaj pravi znanost
Za probiotike velja, da so vsesplošno koristni za zdravje. Znanstveniki imajo glede tega sicer različna mnenja, toda večina jih vendarle meni, da utegne biti za ljudi, ki po zdravljenju z antibiotiki pogosto dobijo drisko, uživanje probiotikov koristno. Še posebno to velja za starejše in tiste, ki se zdravijo v bolnišnici.
Veliko raziskav je pokazalo, da ima lahko uživanje antibiotikov številne negativne posledice. Med njimi so motnje okusa, slabost, trebušni krči, odvajanje mehkega blata, povišana telesna temperatura in napihnjenost. Toda ljudje, ki so uživali probiotike, so poročali o manj stranskih učinkih, zato je mogoče sklepati, da so probiotiki vendarle v pomoč pri preprečevanju nekaterih stranskih učinkov.
Prebiotiki
Prebiotiki so hranila za zdravo črevesno floro. Pospešujejo rast koristnih mikroorganizmov in spodbujajo aktivnost že prisotnih koristnih bakterij. Prebiotiki so živila, ki vsebujejo kompleksne ogljikove hidrate in dietna vlakna, ki jih želodčni encimi ne morejo razgraditi in se ne absorbirajo v tankem črevesu, ampak neprebavljena vstopijo v debelo črevo, kjer fermentirajo s pomočjo zdravih koristnih bakterij.
Vsa dietna vlakna niso prebiotična. Med najbolj znanimi so kompleksni ogljikovi hidrati, poimenovani fruktooligosaharidi, inulin in neprebavljivi škrob. V supermarketih lahko sicer kupite prehranske izdelke z dodanimi prebiotiki, toda številna živila že sama po sebi vsebujejo veliko neprebavljivih ogljikovih hidratov. Med njimi so:
- žita: ječmen, rženi kruh, rženi krekerji, testenine, njoki, kuskus, pšenični otrobi, pšenični kruh, ovseni kosmiči;
- stročnice: čičerika, leča, ledvičasti fižol, pečeni fižol, soja;
- zelenjava: artičoke, beluši, rdeča pesa, radič, koromač, česen, grah, por, čebula, šalotke, mlada čebula, snežni grah, sladka koruza, kislo zelje;
- sadje: nektarine, bele breskve, kaki, tamarilo, lubenica, rambutan, grenivka, granatno jabolko, dateljni, fige;
- oreščki: indijski oreščki, pistacija.
Dober vir neprebavljivega škroba so tudi nezrele banane, kuhan in ohlajen riž, koruzna moka, kuhan in ohlajen krompir. Za dojenčke je najbolj primerno materino mleko, ki je samo po sebi bogato z oligosaharidi.
Kdo bi jih moral jesti
Prebiotiki so koristni za vse, saj vsebujejo celo vrsto hranil in pomagajo v črevesju ohranjati zdravo okolje za bakterije. Koristi probiotikov pri mnogih zdravstvenih težavah še niso povsem jasne - najverjetneje so majhne in odvisne od tega, katere probiotike uživamo in za kakšno zdravstveno težavo gre. Toda za ljudi, pri katerih obstaja velika verjetnost, da se bo pri njih po zdravljenju z antibiotiki pojavila driska, utegne biti vseeno koristno, če vsak dan uživajo probiotike in prebiotike.
Clare Collins je profesorica nutricionistike in dietetike na Univerzi v Newcastlu.
