Bojan Tomažič
V vseh velikih religijah prižigajo sveče, a na grob jih nosijo le v nekaterih krajih, kjer so med verujočimi v večini katoliki. V Italiji in Franciji sicer ne, velja pa to za Slovenijo (smo rekorderji po številu sveč, ki jih prižigamo v spomin na tiste, ki so nas zapustili) ter za Hrvate in Avstrijce. Severni in južni sosedje nam vseeno s količinami ne morejo konkurirati. Verovanje, da luč preganja temo in smrt, je zgodnje krščanstvo prevzelo od tistih, ki so imeli svoje bogove tu že prej, a so jih pokristjanjevalci na različne načine prepričevali, da je pravi samo eden. Kar je ob naši navadi, da mora biti grob poln lučk, ki se je ukoreninila, vendarle spodbudno, je to, da nosimo na pokopališča slovenske sveče, celo 95 odstotkov je izdelanih v Sloveniji. Tu smo torej obdržali svojo avtonomnost in prevlado, s kakovostjo in oblikami, naši svečarji svoje izdelke celo izvažajo.
Manjša sveča za sočloveka sreča
Sveče so bile včasih le iz čebeljega voska, zdaj so večinoma plastične; ob njih so še keramične, steklene ali elektronske. Negativen vpliv na okolje povzroča že izdelava nagrobnih sveč. Plastika in parafin sta iz nafte, pri elektronskih kot odpadek ostanejo baterije, ki so nevaren odpadek. Plastične s parafinom sicer niso nevaren odpadek, vendar lahko njihova obdelava povzroča škodljive vplive na okolje, predvsem emisije v zrak in vode, hrup, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadkov sveč. Parafin se pridobiva s suho destilacijo rjavega premoga in iz stranskih proizvodov naftnih derivatov, ki so neobnovljivi viri. Ohišja so tudi iz nafte.
Elektronske so škodljive
Elektronske sveče s pomočjo baterij gorijo 45 do 100 dni, vendar so ti izdelki izjemno zahtevni za reciklažo, potrebnega je veliko ročnega dela, strojna obdelava je skoraj nemogoča, saj je treba žarnice in sončni panel odstraniti ročno. Odpadek velja za nevarnega, vozijo ga v tujino. Glede na to, kako jo izdelujejo, je škoda za okolje še večja. Mnogi menijo, da bi jih bilo treba prepovedati.
Recikliranje samo na Jesenicah
Jeseniško podjetje Plastkom je edino podjetje, ki se ukvarja s predelavo odpadnih sveč v Sloveniji, ljutomerski Ekoplastkom je leta 2017 onemogočil požar. Parafinske sveče najprej ločijo od elektronskih že na začetnem tekočem traku, magnet odstrani kovinske pokrovčke, ki so odpadna kovina, plastična ohišja parafinskih sveč zdrobijo in zmeljejo. Magnet ponovno izloči manjše kovinske delce, nato zdrobljena masa potuje v vodno kopel, kjer se ločijo frakcije parafina, plastičnih mas in nečistoč. Očiščeno plastiko fino zmeljejo. Zmleto plastiko prodajajo proizvajalcu plastičnih cevi. Ostanke voska stopijo, zmešajo s čistim parafinom in ga prodajajo proizvajalcu zažigalnih kock za kamine in peči. Problem, na katerega v podjetju opozarjajo, je, da nima dovoljenja za recikliranje večjih količin. Ogromno odpadkov v Sloveniji ostane torej nerecikliranih. V podjetju tudi težko dobijo delavce, ki bi pri njih delali.
Ko papirnate dogorijo, postanejo navadni komunalni odpadek
Papirnate ne stanejo dosti
Vlada je aprila letos uvedla novo uredbo za proizvajalce sveč, po kateri morajo plačevati stroške odvoza odpadnih sveč od pokopališč do zbirnih centrov. "Po prejšnji, ki je še vedno v veljavi, je vsak proizvajalec nagrobnih sveč včlanjen v eno izmed shem, ki poroča o količini odpadnih sveč, in te sveče se predelujejo in reciklirajo v zbirnem centru na Jesenicah," je spomnil Miran Šeško iz celjskega Svečarstva Šeško. Denarja za razgradnjo ni dovolj, tudi eno samo podjetje v Sloveniji, po požaru v drugem ljutomerskem, to počne.
Svečarstvo Šeško, ki ima domicil v Celju in prodajalno na Betnavski cesti v Mariboru, je med tistimi, ki gre v okoljevarstveni korak s časom in ne zavrača tradicije. Lastnik Miran Šeško tudi sicer pomirja strahove v zvezi z večanjem porabe plastike. "Ljudje se vedno bolj zavedajo pomena varovanja okolja, prižigajo manj sveč kot nekoč in vse več uporabljajo okolju prijaznejše materiale."
Njihova papirnata eko sveča, kot ji rečejo, je novost na našem tržišču. "Narejena je iz ekološkega materiala - papirja, ki je negorljiv in vodoodporen, prosojen. Stenj je iz papirnate nitke, ki ne vsebuje svinca. Uporabili smo najkvalitetnejši parafin, ki je popolnoma rafiniran, zdravju neškodljiv in brez vonja. Sveča je primerna tako za zunanjo kot notranjo uporabo."
Mala papirnata sveča gori do tri dni, velika do tri dni in pol. "Dlje zaradi stenja, ki je iz papirnate nitke in parafina, ki je visoke kvalitete," reče Šeško. Mala stane 1,19 evra, velika 1,29.
Te sveče po uporabi sodijo med navadne komunalne odpadke, svečar opomni, da je na papir mogoče lažje natisniti lepe dekoracije. Poleg njih sta v Sloveniji še dva ponudnika takih sveč, vendar poudari, da so njihovi modeli patentno zaščiteni pri Evropskem patentnem uradu.
Stenj je torej iz papirnate nitke in bombaža in ne vsebuje svinca, sveča je nalita z najkvalitetnejšim parafinom, ki je popolnoma rafiniran, zdravju neškodljiv in brez vonja. "Ogenj ponoči ob gorenju ustvari lep svetlobni učinek, enakomerno gori in tudi ob močnem vetru ne ugasne."
Obstajajo tudi sveče iz rastlinskega voska. Sveča s papirnatim tulcem je varna, saj se ob pravilni postavitvi ne more vžgati, hkrati je odporna proti različnim vremenskim vplivom, ker je papir impregniran in malce povoskan. Svečarji pravijo, da niso samo za nekatere, ampak za vse, ker jih prodajajo tudi v vseh velikih trgovinskih centrih po Sloveniji.
