Komu je odbilo začetek konca

Uroš Esih Uroš Esih
12.10.2019 05:28

Med predsednikom prve manjšinske vlade v Sloveniji Marjanom Šarcem in neopozicijsko in hkrati nepozicijsko Levico se je odprla filozofska razprava, ali je pogodbeno sodelovanje levo-liberalnega peterčka z najbolj levičarsko stranko parlamentarnega loka na začetku konca ali koncu začetka.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Borut Živulovič/BOBO

Predsednik vlade, pragmatični in ljudski bivši župan, po njegovem načitanim in inteligentnim poslancem Levice očita pomanjkanje prakse. Levica na drugi strani letos še nima ničesar otipljivega pokazati svoji precej zahtevni volilni bazi, saj vlada njihov kronski projekt, ukinitev dopolnilnega zavarovanja, umika v neopredeljivo prihodnost. Poleg tega se pred njihovimi očmi ukinja dodatek na delovno aktivnost, sprejema se "neoliberalna" davčna reforma, ki je v nasprotju s političnimi cilji ideološko najbolj homogene in politično najbolj jasno definirane stranke v državnem zboru.
Moratorij za razpravo o začetku konca ali koncu začetka je poskusil doseči "vzgojitelj" Dejan Židan, predsednik SD, ki s svojim pokroviteljskim odnosom do Levice poskuša stranko s programom, ki bi se ga morala v bistvu držati vsaka spodobna socialnodemokratska stranka, vpeljati v umazano "prakso" slovenske politike. Levica, ki pri volivcih stavi na svojo brezmadežnost, se mentoriranju SD seveda upira. Desus in SAB, liberalnejše krilo koalicije, sta v obdobju začetka konca zapletena v boj za prevlado med upokojenskimi volivci, od rezultata katerega je odvisno, kateri od njiju bo preživel naslednje volitve. Najbolj na stranskem tiru je tačas SMC, ki jo novokomponirani krmar Zdravko Počivalšek poskuša konsolidirati in repozicionirati v političnem prostoru, ki ga še kar naprej najbolj natančno opredeljuje narcisizem malih razlik.
Kot pravilno v svoji zdaj že redni enosmerni facebook komunikaciji, ki vse bolj postaja nadomestek za interaktivne novinarske konference, ugotavlja predsednik vlade Šarec, pripravljenosti za predčasne volitve ni pri nobeni koalicijski stranki, tudi pri Levici ne. V bistvu te pripravljenosti ni pri nobeni parlamentarni stranki. Razpravi o koncu začetka in začetku konca na rob, Šarec leto dni po prevzemu oblasti še vedno figurira kot predsednik vlade, s katerim so vse stranke razen SDS pripravljene, pod nekaterimi svojimi pogoji seveda, pripeljati tokratni štiriletni mandat do konca.
Še najmanj si predčasnih volitev želi najbolj podjetni med predsedniki parlamentarnih strank Zmago Jelinčič. Da predčasne volitve, ki bi pomenile ponoven napor in negotovost pred izvolitvijo, za prvaka one man band stranke SNS absolutno ne pridejo v poštev, je jasno demonstriral z napovedano podporo proračunoma za naslednji dve leti. S tem pa je dodatno zbil specifično težo sporazuma o sodelovanju Levice z manjšinsko vlado.
Opozicijska SDS s svojim satelitom, izvenparlamentarno SLS, se je dala stehtati na protivladnem protestu Rešimo Slovenijo. Aktivna agitacija predvsem na družbenih omrežjih je v Ljubljano na avtobusni miting pripeljala nekaj tisoč protestnikov. V nekih boljših časih, konkretno 8. februarja leta 2013, ko so proti Janši "divjale" vseslovenske vstaje, je uspel zbobnati bistveno več svojih podpornikov. Šibek odziv na mobilizacijski poziv je na drugi strani le praktična potrditev precej visokih rejtingov javnomnenjske podpore, ki jo uživa vlada v dokaj udobnih časih debelih krav.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta