Danes ena pogostejših besed, s katerimi se včasih nismo toliko ukvarjali, je vplivnež oziroma influencer. Predvsem v povezavi z novimi tehnologijami vplivneži aktivno delujejo na družbenih omrežjih in spletu, kjer za različna podjetja skušajo z različnimi pristopi vplivati na družbo, v največji meri na mlade. Manj pogosto pa, vsaj pri nas, slišimo o vplivnežih znotraj podjetij. Ti pravzaprav že ves čas obstajajo, samo da se jim v preteklosti ni posvečalo toliko pozornosti, ker direktorji niso verjeli, da lahko kdo uveljavlja večjo moč kot formalni vodje. V nasprotju s tem je danes že bolj znano, da so formalni vodje sicer odgovorni, nimajo pa vedno in povsod nadzora, kako zaposleni dojemajo razmere v podjetju in kako se prilagajajo nenehnim (tehnološkim) spremembam.
Imajo karizmo, vplivajo na moralo in produktivnost
Kako zaposleni dojemajo razmere in spremembe v podjetjih, je odvisno tudi od neformalnega vodje
Odkrijte jih s pomočjo metode snežne kepe
Pri iskanju skritih vplivnežev je vodilnim še najbolj v pomoč "metoda snežne kepe", so ugotovili v svetovalni hiši McKinsey. Pri tej metodi, ki jo znanstveniki najpogosteje uporabljajo med marginalnimi skupinami, ki se ne želijo izpostavljati v formalnih anketah, gre za tip anketiranja s preprostimi vprašanji. To so vprašanja kot na primer "Koga v podjetju vprašate za nasvet, ko imate težave?". Če se eno ali več imen začne pojavljati pogosteje, lahko delodajalci začnejo domnevati, da so to skriti vplivneži, ki jim sodelavci zaupajo in jih zato predlagajo kot relevanten vir informacij. Ko delodajalec odkrije, kdo so skriti vplivneži v podjetju, je naslednji možni korak lahko tudi njihova rast in razvoj za prevzemanje zahtevnejših ali vodstvenih delovnih mest. Ne le zaradi njihovega dvigovanja morale in motiviranosti v kolektivu, pač pa tudi zaradi posledičnega izboljševanja delovnih procesov, učinkovitosti in na koncu tudi boljših prodajnih rezultatov podjetja, v svojih študijah navaja McKinsey. Pri nas se sicer podjetja za povečevanje zavzetosti in izboljšanja organizacijske energije med zaposlenimi pogosto odločajo za team buildinge. Tam se namreč zaposleni spoznavajo na bolj osebni ravni, zato se delodajalcu zdi, da na ta način tudi lažje presodi, na koga se v določenih okoliščinah lahko obrne. Vendar bi bilo zagotovo zanimivo primerjati rezultate, ki bi jih dobili z anketo po metodi snežne kepe. Namreč nekdo, ki je glasen in odločen ter ga vodilni prepoznavajo kot odličnega sodelavca, na katerega se lahko vedno zanesejo, morda v takšni anketi sploh ne bo omenjen, ker se v kriznih oziroma stresnih situacijah ne znajde najbolje. Tako da na kakšnem od team buildingov velja preizkusiti tudi tak način odkrivanja najvplivnejših členov v kolektivu. Morda bo to prav zares zaposleni, ki ga na to mesto sicer zaradi lastnosti, kot sta na primer mirnost in zadržanost, ne bi nikoli postavili.
